Zdi se, da v tem času narava globoko počiva. A ni povsem tako. Zimzelene rastline in tudi druge lesnate predstavnice imajo podzemni del aktiven. Ne sicer s takšno energijo kot od pomladi do jeseni, a korenine rastejo in črpajo vlago iz tal tudi pozimi.

Nekatere rastline se v tem času pripravljajo na cvetenje. Med tistimi, ki cvetijo že sredi zime, je nepozebnik. Rod nepozebnikov (Hamamelis) je z enim predstavnikom razširjen po Severni Ameriki (H. virginiana). Ko jeseni odpadejo z grma lepi rumeno obarvani jajčasti listi, se pojavijo majhni dišeči pajkasti rumeni cvetovi. Nekaj vrst uspava na Japonskem in Kitajskem (H. japonica). Cvetijo pozimi ali zgodaj spomladi in imajo večje cvetove. Vsi spadajo med listopadne velike grmovnice. Na vrtove sadimo križance pod skupnim imenom Hamamelis x intermedia z različnimi sortnimi imeni in oranžno-rumenimi cvetovi. Cvetovi nepozebnika sveže dišijo, zato ga posadimo na vrtu tako, da bomo pozimi hodili mimo njega in ga vonjali.

Žlahtniteljsko delo rojakinje

V naše kraje so prišli razmeroma pozno, med zadnjimi tujimi vrtnimi rastlinami. Pred drugo svetovno vojno jih menda tu ni bilo, zdaj pa so zelo priljubljena vrtna grmovnica. Naša rojakinja, žlahtniteljica Jelena de Belder-Kovačič, ki je delala v Belgiji, je obogatila izbor nepozebnikov s pomočjo bogate zakladnice naključnih križancev, ki so prišli z Japonske daljnega leta 1912 po prvi svetovni dendrološki razstavi. Najbolj sta se ohranila kultivar ‘Diane’, ki cveti bakreno rdeče, in ‘Jelena’ z rumenimi cvetovi. Drugod so nastale še druge sorte, danes jih imamo kar lepo število. Sorte z oranžnimi in rdečimi cvetovi so najlepše, če so v ozadju zeleni iglavci.

Cvetje v mrazu

Nepozebnik ima še druga imena, in sicer čudežna leska, virginski krempelj in čarobni oreškar. Na njem je res nekaj čarobnega: jeseni se živahno obarva, ko se listi posušijo in jih večina odpade, pa zacveti. Takrat posmukamo še preostale liste, da pridejo cvetovi lepše do izraza. Čarobna je oblika cvetov: njihovi venčni listi so v obliki trakcev, ki se zmečkano stegujejo iz cveta. Tudi plodovi so svojevrstni, najpomembnejši pa je čas cvetenja, saj v tem obdobju pri nas med grmovnicami cveti le nekaj redkih izjem.

Nepozebnike razmnožujemo poleti z neolesenelimi potaknjenci, na koncu poletja z brstnimi potaknjenci, jeseni s semenom in pozimi s cepljenjem. Grm zraste dobre štiri metre, razraste se bolj v širino. Če ni prostora, ga s škarjami ohranimo v primerni velikosti. Raste naj na soncu, tudi to bo pripomoglo, da se ne bo preveč širil. Nepozebnik je poseben v tem, da ohranja cvetje tudi, ko je zunaj sneg in mraz.

Zdravilna rastline

Nepozebnik so kot zdravilno rastlino uporabljali severnoameriški Indijanci. Vsebuje tanine (čreslovine), ki krčijo tkivo, zato ga uporabljajo v kozmetiki, in sicer kot dodatek h kremam za nego obraza. Oži pore pri mastni koži, blaži pordelost in vidne žilice pri občutljivi in tanki koži ter upočasnjuje njeno staranje. Pomaga tudi pri težavah z aknami, pri luskavici, ekcemih in glivicah. Zaradi flavonoidov in fenolnih kislin deluje antioksidativno. Deluje tudi blago protivnetno. Zdravilni so vsi deli rastline. Posušeni listi in lubje so primerni za poparke, iz njih pripravljajo prašek, suhe in tekoče izvlečke ter tinkture. Liste je treba nabirati poleti, preden porjavijo. Lubje lupijo jeseni ali spomladi. Pripravek iz notranje skorje nepozebnika uporabljajo za lajšanje driske, vnetega črevesja, hemoroidov, prekomernega izcedka iz nožnice, močne menstruacije in pri notranjih krvavitvah. Zunanje pa se predvsem uporablja za spiranje ran, ekcemov in lajšanje žuželčjih pikov. Pripravki nepozebnika zmanjšajo krčne žile, saj aktivna snov krepi stene ven in preprečuje njihovo pokanje. Poparek listov lahko uporabimo za lajšanje vnetij v ustni votlini in žrelu, za spiranje vnete očesne veznice, za razširjene žile na nogah ter za zaustavljanje krvavitev iz nosu.

Pripravila: Marjeta Hrovatin