Vročina pri odraslem
Vročina je pogost simptom, ki lahko kaže na osnovno bolezen ali okužbo, stopnja zvečanja telesne temperature pa ni nujno sorazmerna z resnostjo bolezni. Zakaj se pojavi, kako si lahko pomagamo sami in
kdaj je treba k zdravniku?
Normalna telesna temperatura odraslega je do približno 37 stopinj Celzija, vendar se sama temperatura lahko nekoliko razlikuje glede na posameznika. Vročina se na splošno šteje za telesno temperaturo 38 °C ali več. Vročina je odgovor telesa na pirogene substance (snovi, ki povzročajo dvig telesne temperature). To so snovi, ki v telo vstopijo od zunaj (npr. bakterije in njihovi toksini) ali pa jih telo proizvede samo kot odgovor na določene dražljaje, največkrat pri okužbah ali vnetjih.
Vzroki za vročino so številni
Vročina je največkrat posledica okužbe z virusi, bakterijami, glivami ali paraziti. Pogost vzrok vročine so preobčutljivostne, avtoimunske in revmatične bolezni. Vročina lahko spremlja nekatere rakaste bolezni (rak bezgavk, ledvic, jeter in levkemija), pojavi se lahko kot posledica možganske krvavitve, tumorja v osrednjem živčevju ali poškodbe hrbtenjače, pri čezmernem delovanju ščitnice in motenem delovanju drugih žlez z notranjim izločanjem, pri srčnem infarktu oz. strdku v žili, putiki, obsežnih poškodbah, ki zajemajo več delov telesa, pri jemanju nekaterih zdravil, po cepljenju ali po prejemu transfuzije, po zaužitju obroka hrane, po telesnem naporu. Do povišanja telesne temperature lahko pride tudi v vročem in vlažnem podnebju, pri hudem telesnem naporu, dehidraciji, zaradi izpostavljenosti visoki zunanji temperaturi pride do toplotnega udara (vročinska kap). Vzrok vročine so lahko tudi snovi, s katerimi prihaja bolnik v stik na delovnem mestu, vzrok je lahko tudi psihičen. Včasih pa bolnik vročino tudi simulira. Vročina neznanega vzroka je povišana telesna temperatura nad 38,3 °C, ki traja več kot tri tedne in pri kateri kljub natančni diagnostiki ne znamo opredeliti vzroka. V takih primerih specialist infektolog uporabi številne modernejše metode za odkrivanje bolezni in najprej pomisli na povzročitelja, kot sta HIV in revmatske bolezni.
Ljudje vročino zelo različno doživljajo. Nekateri niti ne opazijo, da jo imajo. Drugi jo občutijo kot naval krvi po telesu ali v glavo, kot rdečico, bledico, potenje, mrazenje, tresenje, nenormalen občutek hladu ali toplote, slabo počutje. V primeru zvečanja temperature na 39,4 do 41 °C pa lahko vročina povzroči tudi krče, halucinacije, zmedenost, razdražljivost. Če pri nekaterih otrocih naglo poraste telesna temperatura pogosto opazimo tudi vročinske krče.
Samopomoč in zdravljenje
Zvečana telesna temperatura je med drugim pomemben obrambni mehanizem, saj se tako naše telo uspešneje bori proti bakterijam in virusom, ki sicer ne preživijo ob visoki temperaturi. Vročino bolniki znižujejo pogosto prehitro in po nepotrebnem. Zato ne znižujmo vsake povečane temperature, razen ob takojšnjih težavah. Vročine navadno ni treba zniževati, še zlasti, če je nižja od 38,5 °C in če spremljajoči simptomi niso preveč moteči za bolnika. Če telesna temperatura preseže 40 °C, je zniževanje nujno. Pri nosečnicah in kroničnih bolnikih pa je treba zniževati tudi zmerno povišano telesno temperaturo, prav tako je ohlajanje nujno pri toplotnem udaru.
Vročino lahko znižujemo z zdravili za zniževanje telesne temperature (paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki, natrijev metamizolat). Acetilsalicilne kisline oz. aspirina nikoli ne dajemo otrokom! Zelo učinkovit način zniževanja telesne temperature je tudi hlajenje telesa s hladnimi obkladki, kopeljo (vodo v kopeli ohlajujemo postopoma) ali s prhanjem. Treba je piti zadosti tekočine in počivati.
Zdravniško pomoč morate nujno poiskati, če je temperatura nad 39,4 °C ali če traja več kot tri dni ali/in je združena z neznosnim glavobolom, otekanjem in bolečinami v žrelu, s trdim vratom, težkim dihanjem, hudim bruhanjem, psihičnimi težavami, hudo bolečino v trebuhu ali pri uriniranju ali s kakimi drugimi, nepojasnjenimi težavami. Zdravnik vas bo pregledal, naredil osnovne krvne preiskave in morda pregledal urin. Zdraviti vas bo poskušal glede na vzrok. Vsekakor velja omeniti, da ob virusni okužbi antibiotik ne bo pomagal. V primeru, da vaš osebni zdravnik ne bo odkril vzroka vaši zvečani telesni temperaturi oz. v primeru resnejšega vročinskega obolenja, vas bo napotil k specialistu (infektologu, revmatologu, kirurgu …) na nadaljnjo obravnavo.
Svetuje: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine