Sobne rastline nam hitro pokažejo, če so rastne razmere ustrezne ali ne. Sem sodijo tako naša nega kot tudi postavitev rastline v stanovanju. Še preden jih prinesemo domov, si že zamislimo prostor zanje, ki bo seveda v najboljši kombinaciji z notranjo opremo, in si ob tem želimo, da bi ta prostor našim novim zelenim sostanovalkam tudi ustrezal.

Nevarna nihanja temperature in prepih

Precej teže dalj časa gojimo tiste rastline, ki v naravi uspevajo pri nižjih temperaturah. Mednje sodijo azaleje, in sicer rodovi kamelija, ciklama, klivija, mirta in primula. Čeprav rastline kupimo cvetoče ali v popkih, se komaj ohranijo do konca cvetenja. Kamelijam na toplem pogosto odpadejo cvetni popki in sploh ne vzcvetijo. Najbolj preproste za gojenje v stanovanjih so sobna kala, sobna aralija, filodendron, monstera, cisus, živikasta kosmuljka, pasijonka in še nekatere, ki lahko uspevajo tako pri višjih temperaturah kot pri nižjih. Kar pa ne pomeni, da prenašajo tudi velika temperaturna nihanja. Hitro spreminjanje temperatur ali prepih sta za vse rastline največja nevarnost. Samo na toplem lahko uspevajo škrlatna tulčica, maranta, kalateja, oleander, bugenvileja, svinčevec, metličnik, kaktusi in druge sobne
rastline.

Na splošno lahko rečemo, da večina rastlin dobro uspeva pri temperaturah med 15 in 20 °C. Rastline iz rodov Sansevieria (taščin jezik) in Cissus (vinika) in druge, ki potrebujejo hladnejšo temperaturo, se bolje počutijo v hladni spalnici, na hodniku ali v predsobi. Prav tako bodo v teh prostorih bolje uspevali
kaktusi in druge rastline, ki pred cvetenjem potrebujejo dobo mirovanja. Potaknjenci, sejanci
in mlade rastline pa potrebujejo višjo temperaturo kot odrasle rastline.

Težavno sobivanje

Med najpomembnejšimi vzroki, da rastline v stanovanjih slabo uspevajo, je pomanjkljiva vlažnost zraka. Na naravnih rastiščih rastlin zrak nikoli ni povsem suh in vedno vsebuje vodne hlape, ki se pri 100-odstotni vlažnosti zraka zgostijo in spremenijo v padavine (dež, sneg, rosa). Številne vrste naših sobnih rastlin izvirajo iz tropskih deževnih gozdov, kjer je vse leto zrak zelo vlažen. To je največja težava pri našem sobivanju z rastlinami.

Bolj ogrevamo naše prostore in jih izoliramo, da ne izgubljamo dragocene energije, nižja je vlažnost zraka v stanovanju in manj primerno postaja za rastline. V zelo ogretem prostoru je vlažnost zraka še približno 30- do 40-odstotna, rastline pa potrebujejo kar dvakrat tolikšno. Če hočemo torej v takšnem stanovanju gojiti sobne rastline, moramo poskrbeti, da bo vsaj neposredna okolica rastline nekoliko bolj vlažna. To bo koristilo tudi našim dihalom.

Kako povečamo vlažnost zraka

• Rastline pršimo in vlažimo z vodo, ki naj bo sobne temperature. Tako le za kratek čas povečamo vlažnost zraka, zato moramo pršenje pogosto ponavljati.

• Cvetlično posodo postavimo v perlit ali drugo vlažno podlago. Pri tem iz podlage izhlapeva voda in vlaži zrak okoli rastline, koreninska gruda pa ne sega v škodljivo vodo na dnu posode.
• Podobno učinkuje tudi z vodo napolnjena posoda, v katero damo narobe obrnjen cvetlični podstavek in nanj položimo posodo z rastlino. Korenine tako niso v stiku z vodo.
• Na radiatorje in druga grelna telesa obesimo vlažilnike zraka, iz katerih izhlapeva voda.
• Vlažnost zraka zvišujejo tudi vlažne glinaste kroglice, ki jih natresemo v podstavek, nanje
  pa položimo cvetlični lonček z rastlino. Pripravila: Marjeta Hrovatin