Ali dobiva posamezna rastlina dovolj svetlobe ali premalo, lahko ugotovimo po njenem videzu. Skrajni primer hudega pomanjkanja svetlobe so pelargonije in druge rastline, ki med prezimovanjem v temnih kleteh poženejo etiolirane (dolge in skoraj brezbarvne) poganjke. Tudi nekatere druge rastline, denimo filodendron, ki sicer ne potrebujejo veliko svetlobe, na premalo osvetljenem rastišču razvijejo poganjke z bolj razmaknjenimi in svetlejšimi listi. Škodljive posledice premočne svetlobe opazimo predvsem takrat, ko rastlino premaknemo iz temnega mesta na svetlo. Marsikateri gojitelj tako naredi usodno napako pri prestavljanju rastline na čim bolj ugodno rastišče, še posebej takrat, ko je rastlina pred cvetenjem.

Nepremična bitja

Rastline so namreč nepremična bitja, ki so prilagojena uspevanju na stalnem mestu. Poganjke razvijajo proti viru najmočnejše svetlobe, temu pravimo fototropizem, zaradi česar so vedno nekoliko nagnjene oz. nesimetrične oblike. Navadno so obrnjene proti oknu. Sobne rastline zelo slabo prenašajo prestavljanje, škodi jim lahko celo obračanje in spreminjanje smeri osvetlitve. Samo robustnejše listnate okrasne rastline smemo občasno zasukati v drugo smer, tako da zravnamo njihovo poševno rast. Pogosto se pojavijo težave, ko rastline, ki smo jih spomladi prenesli na prosto, jeseni spet postavimo v stanovanje ali pa ko rastline, ki pozimi v močno ogrevanih prostorih ne bi preživele, postavimo v hladnejše veže. Rastline, ki so najbolj občutljive za premikanje, so: azaleje, gardenije, kaktusi (božični, velikonočni), kamelije in voskovke, vrtnice. Najslabše je, če jih prestavimo med razvojem cvetnih popkov in razcvetom. Lončnim vrtnicam lahko odpadejo listi in cvetni listi že potem, ko so cvetovi že popolnoma odprti. Tudi klivije ne smemo več premikati ali obračati, ko začne razvijati socvetja.

Čim bliže razmeram v naravi

Rastline, ki izvirajo iz tropskih deževnih ali tropskih gorskih meglenih gozdov, kjer se temperatura skoraj vse leto ne spreminja, potrebujejo tudi v stanovanju približno enake pogoje. Tiste rastline, ki izvirajo z območij tropskih monsunskih podnebij, kjer se temperature čez leto bolj spreminjajo, pa bodo uspevale, če jim bomo tudi v stanovanju menjavali toplejše in hladnejše pogoje. Od ustrezne temperature sta namreč odvisna razvoj cvetnih popkov in cvetenje. Bolj kot prenizke so za nekatere sobne rastline nevarne previsoke temperature. Bistveno je, da se pri negi sobnih rastlin čim bolj približamo razmeram, v katerih posamezne vrste rastlin rastejo v naravi. Tropske rastline imajo v naravi ponoči tri stopinje nižjo temperaturo kot podnevi. Ker v toplejših nočeh te rastline ne porabijo veliko rezervne hrane, ki jo podnevi ustvarijo s fotosintezo, so v naših stanovanjih manj košate kot v naravi ali v velikih rastlinjakih z ustrezno mikroklimo. Seveda pa z nižanjem temperature ponoči ne smemo pretiravati. Če se korenine preveč ohladijo, pride do motenj v rasti. Zato je poleg temperature prostora pomembna tudi temperatura zemlje in korenin. Ustrezna temperatura substrata je eden pomembnih dejavnikov za uspešno gojenje rastlin, še posebej v hladnejšem delu leta. Zavedati se moramo, da večina rastlin veliko laže prenaša nekoliko nižjo temperaturo zraka kot pa nizko temperaturo vlažne prsti. Če imamo rastline na polici slabo izoliranega okna, je razlika v temperaturi zemlje in temperaturi zraka lahko celo 10 stopinj. »Hladne noge« škodujejo predvsem tropskim rastlinam. Pri teh rastlinah mora biti temperatura substrata pozimi najmanj 15 stopinj. V stanovanjih s centralnim ogrevanjem sicer temperaturno zadostimo tem pogojem, vendar pa moramo rastline ves čas vlažiti.

Pripravila: Marjeta Hrovatin