V Sloveniji neprekinjeno podpiramo prenos kmetije na mlajšo generacijo z različnimi ukrepi SKP že od leta 2007. Kljub temu je »pomladitev« gospodarjev kmetij prepočasna, saj leta 2020 ni bilo niti pet odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let, več kot 35 odstotkov pa jih je bilo starejših od 65 let. Kje tiči vzrok za (pre)pozen prenos kmetije na naslednika – se kmetije oklepajo starejši ali mladim kmetovanje ni mikavno?

Odgovore na obe vprašanji so iskali v spletni anketi Zveze slovenske podeželske mladine, ki so jo pripravili v sodelovanju s portalom Agrobiznis, izsledke pa sta predstavili na svetovalni konferenci za bodoče mlade prevzemnike Anja Kastelic, predsednica ZSPM, in Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM.

Na anketna vprašanja je odgovarjalo 180 mladih kmetov, rezultati, pravi Letinova, pa dajo reprezentativno sliko resničnega stanja. Anketiranci so namreč iz vseh slovenskih regij, največ odgovor pa je prispelo iz najbolj izrazito kmetijskih območij: Podravja, Savinjske regije in Gorenjske.

Na anketo so odgovarjali tisti, ki so kmetijo že prevzeli, in tisti, ki jo nameravajo. Povprečna starost anketirancev, ki so že prevzeli kmetijo, je bila ob prevzemu kmetije med 25 in 30 leti (takih je dobrih 24 %), med 35 in 40 letom pa je kmetijo prevzela dobra petina anketiranih.

Zakaj je pogovor pomemben

O tem, kako pomembna je priprava vseh članov družine na prenos kmetije, je spregovorila Anja Kastelic: »Ko smo pred leti naslavljali to temo, se je pogosto govorilo le o pravno-formalnem vidiku prenosa kmetije in izplačilu dedičev. Zdaj pa govorimo tudi o socialnem vidiku prenosa kmetije. To je pomemben preboj. Verjamem, da je k temu pripomogel tudi projekt neMoč podeželja, ki ga je ZSPM pripravila v sodelovanju s KGZS. Ta je odpiral teme, kot so stiske na kmetiji, ki ne izhajajo iz ekonomskih in okoljskih razlogov, temveč predvsem iz medgeneracijskega življenja in pomanjkanja časa za pogovor med člani družine. Zato pri ZSPM poudarjamo, da se je treba v družini pogovarjati in dogovarjati ves čas, še preden nastanejo problemi. Mladi morajo imeti možnost povedati, kaj jih moti, kaj želijo spremeniti ali delati drugače.«

Prenos kmetije je zahteven proces, zato se je treba nanj pripraviti. Če se v družini o tem odkrito pogovarja, se lahko marsikatera težava odkrije in reši pravočasno.

Kako pomemben je iskren pogovor v družini se zavedajo tudi anketiranci, saj jih je več kot polovica na vprašanje o tem, kako so se dogovarjali o prenosu kmetije, odgovorila, da so se o tem v družini odkrito pogovarjali. Četrtina anketirancev je priznala, da je pri tej temi v družini večkrat »zaškripalo«, 17 % pa, da so se zaradi tega večkrat skregali.

Anja Kastelic: »Mladi se morajo zavedati, da je menjava generacije na kmetiji velika prelomnica. Starejša generacija predaja svoje življenjsko delo, zato je treba razumeti njihove pomisleke in stiske. Da bi prenos kmetije potekal gladko in brez težav, je potrebno globoko zaupanje. To lahko dosežemo samo z dolgotrajno in iskreno komunikacijo in podporo vseh vpletenih.«

Finančna podpora prenizka, cilji previsoki

Kaj bi bilo dobro izboljšati, spremeniti ali vpeljati, da bi zmanjšali stres ali slabo voljo pri iskanju novega gospodarja kmetije? »V več kot 82 % zagotovo to, da bi zvišali podporo mladim kmetom za zagon dejavnosti in jim omogočili lažji dostop do finančnih virov,« je odgovore anketirancev povzela Doris Letina. Povedala je še, da je Evropska investicijska banka izdala opozorilo, da so slovenski kmetje (posebno mladi kmetje) v najbolj zapostavljenem položaju pri dostopu do finančnih sredstev med državami Evropske unije. »Zato apeliramo na banke in druge ponudnike, naj mlade kmete obravnavajo kot posebno skupino. Mladi kmetje bi morali biti prioriteta tudi pri finančnih instrumentih, finančni pogoji zanje pa ugodnejši.«

Mlade so v anketi vprašali tudi to, kako so zadovoljni z intervencijami in cilji SKP iz strateškega načrta 2023–2027. Petdeset odstotkov vprašanih meni, da so intervencije prezahtevne, finančne podpore za takšne zahteve prenizke, cilji pa previsoki. Zaskrbljujoče pa je, meni Letinova, da kar 23 % vprašanih ne pozna dobro vseh intervencij, da bi podali svoje mnenje. »Mladi bi te intervencije morali poznati, saj so pomembno vodilo za razvoj kmetije.«

Kdaj bo kmetijstvo bolj zanimivo za mlade?

Mladi kmetje najbolj pogrešajo boljši dostop do kmetijskih zemljišč, finančnih sredstev in znanja. »To so ključni izzivi, ki jih moramo premostiti, da bodo mladi želeli kmetovati,« izpostavlja predsednica ZSPM. Razvoj marsikatere kmetije omejujejo pomanjkanje kmetijskih zemljišč ali pa so ta predraga za nakup oziroma najem. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima nižje najemnine, pa ima premalo zemljišč za vse, ki bi jih radi obdelovali. Zato mlade kmete moti dolgoročni najem na tisoče hektarjev, ki jih obdelujejo kmetijska podjetja. »Zato iščemo nove možnosti, kot je na primer zemljiški lizing. Ta bi mlademu kmetu omogočil nakup njive, ki jo ima v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če bi to želel,« pojasnjuje Letinova. Odbijajo jih tudi splošno stanje v kmetijstvu, zlasti nihanje odkupnih cen, in nevzdržne okoljske omejitve. Moti jih tudi to, da poklic kmeta v družbi še vedno ni dovolj cenjen.