Nikoli si nisem želel postati kaj drugega kot kmet

1 decembra, 2023
0
0

»Imel sem izjemno srečo in privilegij, da sem že v osnovni šoli natanko vedel, kaj želim v življenju delati. Biti kmet. Moja želja, da nadaljujem z razvojem družinske kmetije, nikoli pozneje ni usahnila,« iskreno pripoveduje 28-letni Žan Bric z Vogrskega. Skozi osebno izkušnjo je razkril, kako so se v družini dogovorili o predaji kmetije in katere razvojne korake že uvaja na njej.

Prihodnost Frlanove kmetije ni nikoli visela na nitki, saj sta bila Žan in njegova sestra dvojčica od prvih korakov vpeta v delo na kmetiji. »Živo se spominjam, ko sem dobil svoj prvi mali leseni sodček za vino. Kot otroku se mi je to zdelo imenitno, čutil sem, da moram zanj skrbeti,« se svojega otroštva na kmetiji spominja mladi gospodar. Zdaj, ko je tudi sam gospodar kmetije, pa mož in tudi že oče, natanko ve, da sta ga starša s takimi potezami že nevidno pripravljala na to, da bo vzljubil delo na kmetiji. »V resnici sta po tihem vzgajala svojega naslednika,« ugotavlja Žan. Svoje izkušnje in spretnosti z domače kmetije pa je podkrepil še z izbiro študija: uspešno je končal študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Če k temu dodamo še premišljene razvojne cilje na kmetiji, ni presenetljivo, da je pridobil tudi zaupanje staršev, ki nikoli nista podvomila v to, ali bo uspešen pri nadaljevanju njunega dela.

■Prvi pisni viri omenjajo Frlanovo kmetijo na Vogrskem že leta 1853. Takrat se je tu naselila družina iz Furlanije, po čemer je kmetija dobila tudi ime. Priimek Bric je na kmetijo prinesel Žanov oče leta 1983. Glavni dejavnosti kmetije sta vinogradništvo in vinarstvo, leta 2007 pa so začeli tudi z razvojem izletniškega turizma, takrat so kmetijo tudi temeljito obnovili. Z novimi projekti bo Žan nadgradil njihovo ponudbo ter osvežil in poenotil ime blagovne znamke v Vina Bric.

DRUŽINA NAJ SE O VSEM POGOVORI
»V družini smo se vedno o vsem odkrito pogovarjali, zato priznam, da je bil prenos naše kmetije zelo mehak. Nismo se prepirali, zlahka smo se dogovorili o vseh podrobnostih. Starša sta se za ta korak odločila, ko sem imel 25 let, kar je za slovenske kmetije razmeroma zgodaj,« opisuje Žan, ki ga delo v »tovarni na prostem« veseli bolj kot katero koli drugo delo.

Tudi v družini Bric se je pokazalo, da se zgodovina rada ponavlja: »Tako kot je moja mama prevzela kmetijo, ne da bi njena sestra zahtevala svoj delež, je bilo tudi pri meni. Še preden je stekel formalni postopek, smo se v družini dogovorili o vsem. Sestri sem neizmerno hvaležen, da se je odrekla nujnemu dednem deležu, ki ji pravno pripada. Tako sem lahko takoj po prevzemu kmetije začel z načrtovanimi naložbami. Če bi moral sestro izplačati, bi se zagotovo zamaknili tudi vsi moji razvojni načrti.«

Kmetijo je treba pripraviti na prenos, potrkati na marsikatera vrata pisarn na različnih uradih. »Dobil sem občutek, da so vse državne ustanove, ki so vključene v postopek prevzema kmetije, naklonjene mladim prevzemnikom. Imam zelo dobre izkušnje in dobro mnenje o ustanovah, ki se ukvarjajo s prenosom kmetije. Vse sem uredil hitreje, kot sem pričakoval, saj so prav vsi takoj, ko so izvedeli, da sem mladi prevzemnik, moje prošnje obravnavali prednostno.«

Formalni prenos kmetije so dokončali s podpisom darilne pogodbe pri notarju. »Nato sem notarsko overjeno darilno pogodbo predložil finančni upravi, ki je ugotovila, da odmera davka ni potrebna. Upravna enota pa je preverila, ali je prenos kmetije skladen s predpisi.«

Naslednji korak je vpis novega lastnika kmetije v zemljiško knjigo. Z vpisom v zemljiško knjigo je Žan postal lastnik kmetije, kar je eden od pogojev za kandidiranje na javnem razpisu za nepovratna sredstva za mlade prevzemnike. »Del vloge pri razpisu za mlade prevzemnike je tudi poslovni načrt, v katerem je treba navesti cilje, ki jih želi mladi prevzemnik uresničiti na kmetiji. Odločil sem se za nakup specialne opreme in mehanizacije za vinogradništvo, ki smo jo potrebovali. Finančna podpora pa mi je omogočila, da sem namesto rabljene opreme lažje kupil novo.«

Pogoj za mlade prevzemnike je tudi vodenje računovodstva na svoje ime. Žan se je odločil za FADN računovodstvo, kar se je pokazalo kot dobra odločitev, saj je ta podlaga tudi za nekatere druge investicijske razpise.

NAMESTO BRESKEV NAMIZNO GROZDJE
»Obdelujemo 16 hektarjev površin, pri čemer je 8,5 hektarja vinogradov z okoli 30.000 trsi različnih belih in rdečih sort, namenjenih predelavi v vino, na 1,5 hektarja pa pridelujemo namizno grozdje. Na leto ustekleničimo okoli 30.000 litrov vina. Preostale površine so namenjene pridelovanju krme za prašiče, ki jih redimo zato, da lahko našim gostom poleg domačih kakovostnih vin ponudimo tudi domače mesnine. Zavedamo se, da je hrana pomemben adut turistične kmetije, zato si prizadevamo biti samooskrbni,« kmetijo opisuje Žan.

Bričevi so ena redkih kmetij, kjer pridelujejo namizno grozdje, čeprav Žan ocenjuje, da je to izvrstna priložnost tudi za druge vinogradnike. »Odločitev o pridelovanju namiznega grozdja je bila ena boljših, saj je v Sloveniji komaj 12 hektarjev namenjenih pridelavi namiznega grozdja, kar je kapljica v morje glede na porabo. Nekdaj smo bili med največjimi pridelovalci breskev v Vipavski dolini, a smo pridelavo zaradi bolezni v nasadu skrčili, saj nismo več mogli zagotavljati kakovosti, ki smo jo želeli. Namizno grozdje je bila prava alternativa breskvam, saj smo imeli v nasadu urejeno namakanje, kar je eden od pogojev za uspešno pridelavo tega sadja. Nega vinske trte, na kateri pridelujemo namizno grozdje, se namreč razlikuje od pridelave grozdja za vino. Ročnega dela je dosti več. Glede na veliko povpraševanje in nizko domačo pridelavo ima pridelava namiznega grozdja še velik potencial.«

■MANJ TRT, VEČ PRIDELKA

Poldrugi hektar vinograda so odmerili trtam, na katerih pridelujejo namizno grozdje. Imajo več kot 50 različnih sort, odpornih na glivične bolezni, da so lahko zmanjšali porabo fitofarmacevtskih sredstev. Način pridelave se razlikuje od pridelave grozdja za vino: na enem hektarju je trt bistveno manj, pridelek grozdja pa večji. Grozdje dozori avgusta, večino ga prodajo javnim zavodom v lokalnem okolju, na kmetiji in v Ljubljani. Pridelavo namiznega grozdja je Žan temeljito raziskal tudi v svoji diplomski nalogi. Ugotovil je, da je namizno grozdje sadje z najvišjo ceno.

VEČJA KLET IN NADGRADNJA TURIZMA
»Ko sem prejel odobreno odločbo za mladega prevzemnika, je bil to pospešek za delo. Zelo kmalu smo prišli do točke, da je šel razvoj kmetije tako hitro naprej, da smo naleteli na novo težavo: vinska klet je postala pretesna za povečano pridelavo grozdja in z njim vina. Cisterne so bile povsod, še najmanj v vinski kleti. Treba se je bilo odločiti, kaj narediti. Imel sem dve možnosti: povečati klet z lastnimi sredstvi ali urediti dokumentacijo za investicijski razpis, ki je bil takrat na voljo. Hitro sem ugotovil, da bi bila gradnja kleti z lastnimi sredstvi dolgotrajna, kar bi negativno vplivalo na kakovost vina.«


Žan je bil uspešen pri pripravi razpisnega gradiva za dva investicijska razpisa, poleg širitve vinske kleti tudi za nadgradnjo turistične ponudbe iz izletniškega turizma v nastanitvenega. »Tudi tu sem gradbeno dovoljenje in papirje na upravni enoti hitro uredil. Videl sem, da se uradniki zavedajo, kako pomemben je razvoj ne le za kmetijo, temveč tudi kmetijstvo in širšo regijo.«

Nova sodobna in energetsko učinkovita vinska klet je končana, zdaj so sredi gradnje šestih sob in manjšega velnesa, s katerim bodo popestrili turistično ponudbo tudi pozimi. »Večina gostov na naši izletniški kmetiji je bila do zdaj domača, z nastanitvami pa si želimo privabiti tudi tuje goste, ki bodo pri nas popili kakšen kozarec vrhunskega vina, prespali in kakšen karton vina odnesli tudi domov. Nam najbližja Goriška brda so že vrsto let priljubljena turistična destinacija, Vipavska dolina pa je bila za goste vedno le prehodna. Zakaj ne bi tudi mi zadržali gosta pri nas in mu ponudili vse, kar premore naša dolina,« razmišlja Bric.

■Mladi prevzemnik Žan Bric je v treh letih obnovil in povečal vinograde, zgradil novo vinsko klet in se lotil gradnje turističnega objekta s sobami in velnesom. Skupna vrednost obeh naložb je 1,2 milijona evrov, za obe naložbi je uspešno kandidiral za nepovratna evropska sredstva. Letošnji vinski letnik je že v novi kleti, predviden konec gradnje turističnega objekta pa je marca naslednje leto. Obe pridobitvi sta pomembni razvojni prelomnici na kmetiji, ki naj bi privabili več gostov ter hkrati povečali prodajo vrhunskih vin in pridelkov na kmetiji. Delovno mesto pa bo poleg Žana imela tudi njegova žena, ki bo skrbela za goste.

Žan se zaveda, da je treba razvoj kmetije načrtovati dolgoročno, saj preusmeritve niso mogoče z danes na jutri. »Zato morajo biti odločitve premišljene. Nenazadnje so vse naložbe na kmetiji povezane z zajetnimi finančnimi vložki. Zagotovo pa mora biti sodoben kmet spreten pri iskanju poti do kupcev, hitro mora prepoznati priložnosti ter slediti željam kupcev in nenazadnje tudi svojim. Srečen si, če lahko delaš tisto, kar te veseli. Če si srečen pri svojem delu, potem si tudi uspešen. Zato menim, da mora biti kmet prvi, ki uživa sadove svojega dela,« verjame podjetni mladi prevzemnik Žan Bric.

■Žan Bric: »Novih projektov ne bi mogel uresničevati brez podpore staršev in njunega zaupanja vame. Vse življenje sta delala na kmetiji in z enim podpisom pri notarju prenesla vse name. To zahteva močno zaupanje med obema generacijama, ki se začne razvijati že v otroštvu. Starša sta to prelomnico zelo mirno sprejela, sam sem imel dosti večji cmok v grlu. Zavedal sem se odgovornosti, ki jo prevzemam. Starša sta bila vedno razvojno usmerjena, zato sta podprla nove projekte na kmetiji. Vesela sta, ko vidita, da je moja vizija prava in jo že uresničujem.«

Fotografije: osebni arhiv