Zveza kmetic Slovenije se praznovanju svetovnega dneva kmetic pridružuje že od leta 2003. Svečana prireditev, na kateri vsako leto razglasijo kmetico leta, je bila tudi letos v Zagorju ob Savi. Letos so kandidatko za najvišji naziv, ki ga podelijo slovenski kmetici, predlagala le tri društva podeželskih žena in kmetic: dve iz osrednje Slovenije in tretje s Koroške. Kandidatke so se skupaj s svojimi spremljevalkami srečale tudi s predsednico Zveze kmetic Slovenije Ireno Ule in županom Občine Zagorje ob Savi Matjažem Švaganom, ki je izjemno ponosen, da je prireditev v središču Zagorske doline. Naziv kmetice leta je že četrtič osvojila Korošica. Jožici Haule, Milki Podričnik in Marjeti Ročnik (vse tri DK Mežiške doline) se je letos pridružila še Majda Sinreih, častna članica Društva kmetic Mislinjske doline in prejemnica laskavega naziva kmetica leta 2022.

MAJDA SINREIH, kmetica leta 2022
Majda Sinreih, kmetica leta 2022 71-letna Majda Sinreih, članica Društva kmetic Mislinjske doline, je drugorojenka med tremi sestrami. Določena je bila za prevzemnico visokogorske kmetije, ki obsega 23 hektarjev, od tega je osem hektarjev obdelovalnih površin, 15 hektarjev pa gozda. Že v otroštvu je nabirala moč in kondicijo z enournim pešačenjem od doma do šole in cerkve. Moč je po šoli potrebovala tudi doma pri vseh delih na kmetiji. Veliko je pomagala očetu, s katerim sta z volovsko vprego vozila les v dolino. Zelo rada je brala, čeprav je bil čas za branje le ponoči, večkrat tudi naskrivaj ob petrolejki. Njena velika želja, da bi postala zdravnica, se ji ni uresničila. Kot mlado dekle je velikokrat pomagala pri kuhi in strežbi na različnih prireditvah. Pekla je pecivo in dobrote iz krušne peči za bližnjo in daljno okolico. Poleg vsega dela na kmetiji je skrbela še za ostarelega dedija, strica, starše in bolnega moža.

S pokojnim možem Nikolajem sta kmetovala na gorski kmetiji od leta 1982 do leta 2010. Rodila je dva sinova. Niko si je z ženo in dvema hčerkama družino ustvaril v Slovenj Gradcu, sin Emil od leta 2010 s partnerko in hčerko gospodari na domačiji.

Majda je bila vedno aktivna tudi na mnogih drugih področjih. Več let je bila odbornica v krajevni skupnosti Dolič, sodelovala je v cerkvenem pastoralnem svetu Šentflorjan, kjer je bila vrsto let bralka beril. Ob odprtem grobu se je z govori velikokrat poslovila od umrlega. Za vsesplošno sodelovanje je leta 2004 prejela visoko priznanje – bronasti grb Občine Mislinja.

V Koroški kmetijsko-gozdarski zadrugi Slovenj Gradec je sodelovala v odboru kmetov, kar 22 let pa v odboru za kmetijstvo v Občini Mislinja. Bila je članica aktiva kmečkih žena, ki se je leta 1992 preimenoval v Društvo kmetic Mislinjske doline, čigar predsednica je bila Majda od leta 1997 do leta 2005. Pod njenim vodstvom se je članstvo povečalo za več kot sto odstotkov. Leta 2003 je izšlo prvo društveno glasilo. V glasilu je bilo vsako leto več zanimivih Majdinih prispevkov.

V okviru društva so leta 2004 ustanovile skupino ljudskih pevk Bršljank, v kateri je prepevala tudi Majda. »Bršljanke« so lastne in koroške pesmi predstavljale po vsej Sloveniji in preko meja. Z Majdinim sodelovanjem so prejele Bernekerjevo plaketo MO Slovenj Gradec in priznanje Občine Mislinja. Letos je Majda v zahvalo za dolgoletno delo v društvu prejela naziv častne članice DK Mislinjske doline.

Zdaj Majda uživa plodove svojega dela, čeprav še vedno, kolikor ji zdravje dopušča, priskoči na pomoč mladi družini. Veselje, pozitivno moč in razvedrilo pa ji dajejo tri vnukinje.

BERTA RAZBORŠEK
Berta Razboršek 59-letna Berta Razboršek, članica Društva kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake – Mlinše – Kolovrat, je bila rojena na gorsko-višinski kmetiji, kjer je odraščala s sestro in dvema bratoma. Zelo mlada se je zaposlila, vsa leta je delala na pošti. Ob delu je pridobila ustrezno izobrazbo in postala poštni manipulant. V službo je hodila 42 let, nato se je upokojila.

Njena ljubezen do moža in zemlje je tlela ves čas, zato je ob službi skrbela in delala na moževi kmetiji, ki je sicer majhna, hribovita. Tako je tudi ona prispevala svoj delež pri preživljanju družine. Bila je tudi solastnica kmetije.

Bertina življenjska pot ni bila rožnata. Povila je hčerko in dva sinova in ko je bil najmlajši sin star devet let, jih je pretresla novica o izgubi moža in očeta. Moževa odločitev, da se poslovi od svoje družine, ji je pustila veliko rano. Vendar se je zavedala, da mora poskrbeti za svoje otroke. Ni ji bilo lahko. Še naprej so obdelovali kmetijo, Berta pa je skrbela še za ostarelo taščo. V tem neprijaznem času se je kljub pomanjkanju časa zavedala, da mora med ljudi. Pridružila se je Društvu kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake – Mlinše – Kolovrat. Ker je bila sama za vse, je najmlajšega sina pogosto pripeljala s sabo na društvene aktivnosti. Bil je prijeten fant in vse članice so ga imele rade. Nova rana se ji je odprla, ko je komaj 17-letni sin odšel po očetovi poti. Uteho je iskala v delu, službi in doma. Vedno je imela v hlevu nekaj živali, včasih molznice ali tudi do osem pitancev. Za svoje potrebe in prijatelje pa je pridelovala zelenjavo in pripravljala ozimnico. Rada nabira borovnice, njene marmelade so odlične.

Čeprav je bilo njeno življenje polno težkih preizkušenj in se njene rane niso nikoli povsem zacelile, je vedno rada prihajala med društvene kolegice. Te so ji zaupale tri štiriletne mandate v upravnem odboru društva, zdaj pa je že drugi mandat podpredsednica društva. Je pevka društvene pevske skupine Klasek ter prejemnica bronastega in srebrnega Gallusovega priznanja pri JSKS. Nekaj let je pela tudi na koru.

Ima tudi več kulinaričnih odličij. Na državnem tekmovanju je že dvakrat prejela bronasto priznanje za šarkelj, na društvenem ocenjevanju pa je za orehovo potico prejela zlato priznanje. Bila je članica društvene ekipe, ki je kuhala bučno juho na državnem tekmovanju, skupaj so osvojile zlato in srebrno priznanje. Sodelovala je tudi na državnem tekmovanju v kuhanju kisle juhe, kjer so z ekipo dosegle bronasto in srebrno priznanje.

V svojem prostem času se rada ukvarja z ročnimi deli: kvačkanjem, pletenjem, izdelovanjem drobnih okraskov, kot so pirhi in pletene rože. S svojimi izdelki z veseljem sodeluje pri predstavitvi društva.

»Naša kandidatka ne zna reči ne, tudi če je treba za to kaj žrtvovati. Vedno je pripravljena pomagati. Če se je treba kam odpeljati, sede za volan in z veseljem s seboj pelje tudi kolegice. Berta je oseba, ki rada pomaga drugim. Najraje pa razvaja svoje vnuke. Je vztrajna in predana slovenski zemlji,« so v prijavi zapisale njene predlagateljice.

MAJDA HRIBAR
Majda Hribar 71-letna Majda Hribar, članica Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, je skupaj s sestro in tremi brati odraščala na mali kmetiji na Pirševem v Tuhinjski dolini. Že kot majhna deklica je morala poprijeti za delo na kmetiji. Šolo je sprva obiskovala na Lokah, pozneje pa v Kamniku. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v podjetju Svit Kamnik, kjer je ostala 12 let.

Leta 1973 je spoznala moža Jožeta, s z njim dve leti pozneje tudi poročila in se preselila na nižinsko kmetijo pri Bergant, kjer sta si ustvarila družino. Kmetija obsega sedem hektarjev obdelovalnih površin in sedem hektarjev gozdov. Imeli so štiri krave, dva prašiča in konja, s katerim so si pomagali pri delu na kmetiji, saj kmetijske mehanizacije takrat še niso imeli. Da so si olajšali delo pri kmetijskih opravilih, so si najprej kupili traktor, pozneje pa so po svojih zmožnostih dokupovali preostalo mehanizacijo. Zgradili so tudi nov hlev.

Rodili so se jima štirje sinovi, žal je prvorojeni pri enajstih mesecih umrl zaradi srčne napake. Po 14 letih zakona je Majda izgubila tudi moža, čez štiri mesece pa še taščo, ki jo je kratek čas tudi negovala na postelji. Bilo je težko, saj je kar naenkrat ostala sama z otroki. Pri kmetijskih in drugih opravilih so ji zelo pomagali bratje in sestra, za delo pa so poprijeli tudi sinovi, sprva starejša dva, pozneje še mlajši. Vsi otroci so po končani osnovni šoli nadaljevali s šolanjem. Najstarejši sin je dokončal srednjo šolo in se zaposlil, druga dva pa sta dokončala višjo šolo in se zaposlila. Vsi so si ustvarili svoje družine, dva sinova sta se odselila, eden pa je ostal doma na kmetiji in postal lastnik kmetije. Ukvarja se z govedorejo. Najprej je bilo treba dograditi hlev, saj imajo trenutno v njem 27 glav živine. Najeli pa so tudi nekaj travnikov. Majda rada pomaga na kmetiji, obdeluje svoj vrt in opravlja gospodinjska opravila. Od kar je lani prestala operacijo hrbta, lahko opravlja le tista dela, ki niso fizično naporna.

Najbolj jo razveseljujejo trije vnuki in vnukinja. Posebno povezani sta z devetletno vnukinjo, ki živi doma, saj sta skupaj pri vseh opravilih. Majdi pa ni težko sesti poleg vnukinje in ji pomagati pri njenih domačih nalogah in učenju.

Majda je članica društva podeželskih žena 10 let. Rada se udeležuje srečanj, izletov, raznih tečajev in predavanj. Ob prostem času splete kakšne nogavice, veze, rešuje križanke, hodi na sprehode, nabira gobe, ki jih vlaga ali posuši. Iz pridelkov z domačega vrta pa pripravlja ozimnico.