Rogaška Slatina je že desetletja priljubljen magnet za oddih mnogih domačih in tujih gostov. Le streljaj od znamenitega naravnega zdravilišča pa je v zavetju mogočnih dreves in neokrnjene narave skrit butični turistični biser – Pomona, kjer se gost naužije narave, vsega lepega in dobrega.

Janko Zupanec je gostoljubni gospodar in srčni gostitelj, ki na svojem posestvu v vasi Zgornje Sečovo po korakih uresničuje svoje sanje iz mladosti. Čeprav je po izobrazbi ekonomist, je z dušo in s srcem predan razvoju turistične kmetije, na katero radi prihajajo in se vračajo gostje z vsega sveta.

Čeprav je danes kmetija najbolj znana po turistični dejavnosti, njeno ime izhaja iz osnovne kmetijske dejavnosti – sadjarstva. »Pomona je bila rimska boginja sadja in sadovnjakov. Večkrat je upodobljena z rogom izobilja ali pladnjem s sadnimi plodovi, njen lik pa je navdahnil tudi mnoge slikarje,« pojasnjuje Janko Zupanec in doda, da brez nadgradnje v turizem kmetija ne bi imela prihodnosti in možnosti uspešnega razvoja.

PRED ŽIVLJENJSKO ODLOČITVIJO
Želja po oplemenitenju domače posesti je pri Janku tlela že od študentskih let, povod za skok v turizem pa je bila dotrajana dedova hiša, ki nosi letnico 1880. »Imel sem samo dve možnosti: jo podreti ali obnoviti. Izbral sem slednje in odločil sem se pravilno,« ponosno pove. Tako se je pred osmimi leti začela zgodba na Pomoni, na kateri se prepletata turizem in sadjarstvo.

Hkrati z odločitvijo za širitev v turizem so se lotili tudi prenove starega sadovnjaka hrušk viljamovk. »Stara drevesa so slabo obrodila, zato smo jih leta 2013 nadomestili z novimi. 2750 dreves hruške sorte viljamovka raste v 1,3 hektarja velikem sadovnjaku, pozneje smo zasadili še 230 dreves kutine in 170 dreves slive. To so naše tri glavne sadne vrste, imamo pa tudi več drugih vrst sadnega drevja.«

Hrušk bi na leto lahko pridelali nekaj deset ton, a so imeli v zadnjih devetih letih sedemkrat pozebo, zato je turistična dejavnost že od začetka donosnejša od osnovne. »Samo s prodajo sadja ne bi mogli preživeti, s predelavo sadja in dodano vrednostjo naših izdelkov – sadnega soka, žganja in marmelad, ki jih ponudimo na »mizi«, pa je izplen boljši,« pravi ekonomist.

»Turizem je donosnejša panoga, ki lepo zaokroži ponudbo naše kmetije. Kakovostna, domača in lokalna hrana je tista, ki jo iščejo naši gostje in mi jim jo ponudimo.«

Pred prenovljeno staro hišo pa je Janko zgradil nov turistični objekt v tradicionalnem podeželskem slogu za goste, ki se lepo sklada z okoljem in drugimi objekti na kmetiji. V njem so uporabili veliko lesa in izdelali masivno leseno pohištvo, ki v gostu vzbuja občutek topline in domačnosti.

Sobe za goste niso oštevilčene, ampak označene s sadeži, ki rastejo na Pomoni.

Sobe niso oštevilčene, ampak poimenovane po sadežih, ki rastejo na posesti: »Imamo šest dvoposteljnih sob in dva apartmaja, v njih so stene obarvane v tonu sadeža, po katerem se imenujejo. V kleti smo uredili recepcijo, manjši fitnes ter sobi za masažo, tematski wellness s savnami, masažno kadjo, studencem za knajpanje, ambientalnim kaminom in sobo za počitek.« Tik ob hiši je Janko uredil še naravni plavalni ribnik, okoli njega pa so čebelnjaki, v katerih ne brenčijo čebele, ampak so priročno skrivališče za počivalnike.

Ob naravnem plavalnem bazenu so unikatni ležalniki, ki se skrijejo v čebelnjak.

NEPRIČAKOVAN USPEH
Prvi gostje so Pomono obiskali pred osmimi leti in mnogi se radi vračajo. »Promovirati smo se začeli na spletnem portalu booking.com kjer so zbrani ponudniki nočitev z vsega sveta. Že prvo leto smo sprejeli goste iz kar 45 različnih držav. To je bil za nas izjemen uspeh, ki ga nismo pričakovali,« navdušeno pove Janko.

Epidemija je nekoliko spremenila naše potovalne navade, a še vedno je večina gostov na Pomoni iz drugih držav in celin. »Koronsko leto pa so rešili turistični boni,« iskreno pove Janko, ki je zatišje med epidemijo zelo dobro izrabil za nove razvojne projekte na kmetiji.

Janko si vedno vzame čas za vsakega gosta, se mu posveti, z njim poklepeta, ga razvaja z domačimi dobrotami in popelje po posestvu, na katerem prav ta čas končujejo dolgo načrtovano učno turistično pot. Na poti bo več oglednih točk, na katerih bodo gostje spoznali, kakšna je pot do hrane, ki jo ponudijo na Pomoni.

Janko Zupanec: »Gostoljubnost je najpomembnejša vrednota pri našem poslanstvu. Poznati moraš gostove želje, njegova pričakovanja in potrebe, ter jih izpolniti. Tak gost je zadovoljen gost in se rad vrača. Naš trud pa je nagrajen: gostje širijo dobro ime o naši kmetiji naprej in nam namenijo visoke ocene na spletnem portalu booking.com Naša povprečna ocena je 9,7.«

KMALU UČNA TURISTIČNA POT
Ker je v turizmu denarja več, tej dejavnosti namenijo tudi več razvojnih sredstev. Janko je bil uspešen na več evropskih in občinskih razpisih, ki mu pomagajo uresničiti zastavljene cilje nekoliko hitreje, kot bi jih uresničil sicer. Seveda pa so vse ideje njegove: »Prej mi bo zmanjkalo časa kot idej,« šaljivo doda.

Vsi načrtovani projekti sledijo istemu cilju: ugodju gostja, vrhunski kulinarični ponudbi, doživetju na kmetiji in čim višji samooskrbi. »Turistična kmetija ni hotel, je več kot to. V butičnosti, naravnem okolju, lokalni ponudbi in srčnosti je tudi prihodnost turizma, na tem gradimo,« pove Janko, ki je z mnogimi gosti zgradil iskreno prijateljstvo. K njim prihajajo ljubitelji narave in zdravega življenjskega sloga, ki si želijo brezskrbne, a aktivne počitnice: blizu sta na eni strani Boč in na drugi Donača gora, v bližini je veliko kolesarskih poti.

Krškopoljci – mama pujsa Pepa in osem prašičkov – uživajo v zavetju gozda. Obiskovalci si jih lahko ogledajo z razglednega mostu, ki vodi po posestvu.

Na posestvu stoji replika znamenite rogaške vrtnarije, v kateri je akvaponski ribnik, nad njim pa raste zelenjava in jagodičje.

Ko bo končana še učna turistična pot na Pomoni, pa drugih aktivnosti gostje niti ne bodo pogrešali. Med krošnjami dreves šest metrov nad tlemi že stoji lesen sprehajalni most, dolg 120 metrov, po katerem se bodo lahko sprehodili obiskovalci in pod sabo opazovali edino slovensko avtohtono pasmo prašičev, krškopoljce, kako uživajo na prostem sredi gozda, »poslušali«, kako pred njimi rastejo gobe šitake in bukovi ostrigarji, pot pa končali pri repliki znamenite vrtnarije iz Rogaške Slatine, ki so jo zaradi dotrajanosti pred leti porušili. Na novo je zaživela na Pomoni, v njej pa bodo obiskovalci videli trajnostni način pridelave hrane po načelu akvaponike. To je kombinacija ribogojstva in pridelave zelenjave vertikalno nad ribnikom. Bazen je velik 25 kubičnih metrov, v njem že plava osem jesetrov. Janko načrtuje, da bodo vzgojili do 300 kilogramov rib na leto, nad njimi pa bodo rasle solatnice, začimbnice in jagode. Učno turistično pot zaokroža kulinarično doživetje z mesninami in jedmi iz mesa krškopoljskega prašiča in rib, vzrejenih in vzgojenih na posestvu, ter vsem preostalim, kar pridelajo sami.

Uradno odprtje načrtujejo v začetku septembra, nato pa se bo Janko že lotil novih podvigov: postavitve 25 metrov visokega razglednega stolpa, na katerem bo dovolj prostora tudi za gurmansko razvajanje gostov. Čeprav se zdijo zastavljeni načrti visoko leteči, pa vsak, ki ga pozna, dobro ve, da premore dovolj poguma, odločnosti in zaupanja v svoje delo, da bo uspešno prišel do cilja. »Včasih ne gre vse po načrtih, ampak ko se projekta lotiš, moraš vanj tudi močno verjeti, se čemu na poti odreči in predvsem trdo delati. Potem ni nič nemogoče in neuresničljivo,« konča svoje razmišljanje Janko.

Janko Zupanec: »Čeprav sem vrsto let delal v različnih službah, sem nekaj pogrešal. Šele na Pomoni sem začutil tisto, kar mi je prej manjkalo: občutek notranjega zadovoljstva. Delam tisto, kar me veseli, bogati in izpolnjuje, in s tem osrečujem tudi druge. Tudi zato se gostje radi vračajo.«