Nove naložbe na kmetiji so pomembne prelomnice na vsaki kmetiji, saj prinašajo večjo učinkovitost in proizvodne zmogljivosti ter s tem nadaljnjo razvojno pot in večanje ponudbe za trg. Na kmetiji Jarčevih v Voklem je bilo takih prelomnic več, zadnja pa je sodobna kisarna, v kateri bodo na leto lahko pripravili dodatnih tisoč ton kislega zelja.

Svečani prerez traku ob odprtju nove kisarne.

Šimnovo kmetijo že od leta 2011 vodi podjeten in predan mladi gospodar Klemen Jarc, ki sta mu starša Slavko in Marija predala kmetijo s trdnimi temelji. Podoba kmetije se je z generacijami seveda spreminjala, tako kot so se spreminjale tudi panoge in potrebe na kmetiji.

Oče Slavko je sinu Klemenu podaril sliko sv. Klemena.

Jarčeva kmetija je bila nekdaj mešana. Klemenova starša sta se ukvarjala z živinorejo in od leta 1985 tudi s pridelavo krompirja in kmalu tudi zelja, zato sta postavila nove bazene za kisanje zelja in repe. Ves čas sta spremljala razmere v kmetijstvu in se leta 1994 odločila opustiti živinorejo, leto pozneje pa še pridelavo krompirja. Tedanji trend je nakazoval možnosti za pridelavo solate, a so tudi to opustili že leta 2007, in se takrat povsem posvetili pridelavi in predelavi zelja – kisanju. Vedno večje potrebe po kislem zelju na slovenskem tržišču in vse večje zahteve po izpolnjevanju višjih standardov kakovosti so Jarčevim narekovale tudi njihov nadaljnji razvoj. Že prvo leto po prevzemu kmetije je Klemen naredil prvi korak k posodobitvi: zrasel je sodoben objekt za predelavo kislega zelja, s čimer je podvojil njihove dotedanje zmogljivosti.

A tudi ta je kmalu postal premajhen. Jarčevi so bili prvi na slovenskem trgu, ki so imeli avtomatizirano pakirno linijo za kislo zelje in repo v plastične posode. Pred tremi leti so bili uspešni pri kolektivni naložbi iz Programa razvoja podeželja, s katero so posodobili kmetijsko mehanizacijo, leto pozneje pa so pridobili tudi nepovratna sredstva za namakalni sistem.

OD NJIVE DO OBJEKTA V 10 MESECIH
V zadnjih desetih letih so zmogljivosti kisanja zelja nenehno večali, zato se je Klemen ob podpori družine pred dvema letoma odločil za še eno, najsodobnejšo kisarno, s katero bodo podvojili količino kislega zelja, ki ga lahko ponudijo na trgu. »V treh mesecih smo pridobili vsa dovoljenja za začetek gradnje in nepovratna evropska sredstva. Celotna vrednost naložbe je 3,7 milijona evrov, od tega smo pridobili približno 1,3 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, objekt pa je bil zgrajen v komaj desetih mesecih,« je ob odprtju Kisarne Jarc povedal Klemen Jarc. To je že tretja naložba v zadnjih desetih letih na Šimnovi kmetiji in hkrati največja ter pomeni bistven preskok v tehnologiji in avtomatizaciji kisanja zelja, ki ga pridelujejo na 18 hektarjih.

Najsodobnejša pakirna linija za kislo zelje in repo v vrečke ali lončke.

Klemen je skupaj s projektantom Markom Šinkom iz podjetja Protim Ržišnik Perc bdel nad gradnjo objekta, velikega 57 × 35 m in z 2850 m2 uporabne površine v dveh etažah. »Klemen nam je postavil nemogoče roke. V treh mesecih smo pridobili gradbeno dovoljenje in spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča tik ob domačiji Jarčevih. Sama gradnja objekta, ki ima za osnovo montažno betonsko konstrukcijo, pa je trajala deset mesecev. Objekt ima zaradi svoje velikosti in potrebe po električni energiji lasten priklop iz transformatorske postaje ter lastna vodovodni in kanalizacijski priključek. Je eden redkih objektov za kmetijsko dejavnost, če ne celo edini v Sloveniji z vgrajeno nevtralizacijsko napravo, ki uravnava odpadno kislo vode, izvaja monitoring in vodo odvaja v javno kanalizacijo. Za ponikanje meteornih voda ima objekt dve ponikovalni vrtini globine 30 metrov, ogreva pa se preko toplovoda iz lastne kotlarne na lesne sekance. Zaradi večjih potreb je bila kotlarna obnovljena skupaj z gradnjo objekta,« je z nekaj tehničnimi podatki postregel Šink.

Svečanega odprtja kisarne, ki jo je blagoslovil župnik, sta se udeležila tudi predsednik KGZS Roman Žveglič in župan Občine Šenčur Ciril Kozjek ter številni parterji in prijatelji Jarčevih, ki so se lahko sprehodili po tem mogočnem objektu. V pritličju so proizvodni prostori, v nadstropju pa skladišča in tehnični del objekta. Obe etaži povezuje tovorno dvigalo. Proizvodnja kislega zelja in dve pakirni liniji, ki zelje polnita v vrečke ali lončke različnih velikosti, so povsem avtomatizirani. Za izdelke imajo dve veliki hladilnici in nakladalno rampo za tovornjake. Šink je poudaril, da objekt izpolnjuje vse standarde zakonodaje, HACCP, in je podlaga za pridobitev mednarodnega certifikata IFS o varnosti živil, ki ga od svojih dobaviteljev zahtevajo tuji trgovci. S tem pa bodo Jarčevi postali cenovno še konkurenčnejši na domačem trgu in prodornejši na tujih.