Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je na kongresu, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, obeležila 150-letnico zadružništva in 50-letnico ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Slavnostno praznovanje je nadgradila z dogajanjem na Stritarjevi ulici v Ljubljani, kjer je predstavila ponudbo in dejavnosti svojih zadrug članic.

Na kongresu v Ljubljani, ki je združil prek 150 zadružnikov, predstavnikov in članov zadrug iz vse Slovenije, je prevladovala ena misel: zadružni sistem je poslovni model prihodnosti, zgrajen na trdnih temeljih solidarnosti, povezovanja, pomoči ter usmerjen v trajnostno prihodnost. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je izpostavil: »Zadruga je edina poslovna oblika v 100-odstotni lasti in upravljanju ter nadzoru kmetov članov. Če hočemo, da zadruge uspešno opravljajo svojo vlogo, zahtevamo še močnejšo podporo. Naložbe v živilsko-predelovalno industrijo so izredno drage in se težko povrnejo. Če ob tem predelava temelji le na lokalni surovini, in ne ceneni, borzni surovini s tujih trgov, nas to še dodatno bremeni. Zato morajo biti slovenske zadruge investicijsko močneje podprte, da si bodo lahko zgradile ključno infrastrukturo: večje in sodobnejše živilsko-predelovalne obrate, zmogljivejša skladišča, silose in hladilnice ter navsezadnje trgovsko verigo, s katero bodo lahko ‘vstopile v mesto’ in na sodoben način nagovorile kupce. Brez močne naložbene injekcije ne bo napredka in prerazporejanja vrednosti na začetek verige, h kmetu,« je poudaril Florjančič, ki je zadovoljen tudi s pregledom preteklega leta ter vloge ZZS pri soustvarjanju kmetijske politike. »Narejeni so pomembni koraki v smeri strateških povezovanj na nabavnih trgih, v obstoječi Program razvoja podeželja in v strateški načrt skupne kmetijske politike do 2027 smo uspešno umestili namenska sredstva za kolektivne naložbe v distribucijske centre zadrug. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s tem pokazalo, da vendarle prepoznava pomen zadrug za horizontalno povezovanje kmetov in njihovo uspešno integracijo v vertikalne verige.«

60 kmetijsko gozdarskih zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, v katerih je povezanih 13.500 družinskih kmetij in zaposlenih 2600 delavcev, skupaj ustvari skoraj 700 milijonov evrov letnih prihodkov. Te številke in ti posamezniki ustvarjajo sistem najkrajših možnih dobavnih verig od vil do vilic. Ta sistem zagotavlja slovensko poreklo pridelkov in surovin v nadaljnji predelavi ter obdelano, slikovito in socialno varnejše podeželje. 

Čestitke je zadružništvu na kongresu izrekel tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič. »Vlogo zadrug vidimo v odkupu, pogajanjih, sklepanju dolgoročnih pogodb in kot ključen del povezovanja vseh deležnikov v dobavni verigi. « Izpostavil je tudi, da bi bile zadružne trgovine, povezane v blagovno znamko, lahko pomemben igralec na trgu.

Simon Toplak je zadružništvu in kmetijstvu posvetil 60 let svojega dela. Zavezan je bil napredku slovenskega kmetijstva in zadružništva in s funkcijami, ki jih je opravljal, prispeval k ponovni ustanovitvi Zadružne zveze Slovenije, k razvoju kmetijstva, podeželja in ohranjanju kulturne dediščine.

Dr. Franci Avsec je v 38 letih nepretrganega dela na Zadružni zvezi Slovenije na pravnem področju pomagal pri reševanju raznovrstnih organizacijskih, poslovnih, premoženjskih in drugih vprašanj Zveze in njenih članic. Sodeloval je pri oblikovanju strokovnih podlag za številne zakonske predpise, ne samo na področju zadružništva.

SE DRUŽBA ZAVEDA ZASLUG KMETOV?
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je med drugim poudaril: »Po osamosvojitvi skoraj noben sektor ni bil deležen tako velikih sprememb kot kmetijstvo. Ne glede na zgodovinsko obdobje pa je bila vedno rdeča nit uspešnega obstoja in razvoja tako malih kot velikih kmetij povezovanje, vzajemnost in solidarnost. Zadružništvo je model, kjer drugi poprimejo, ko nekdo klecne. Ali se družba dandanes zaveda vseh zaslug, ki jih imamo kmetje, da obstajamo Slovenci kot enakopraven narod in država v družbi evropskih narodov? Menim, da premalo! V tem trenutku se na tisoče kmetic in kmetov trudi na svojih kmetijah, kjer pridelujejo hrano. Ne v soju  žarometov, ampak v potu svojega obraza. Skrbijo, da naše mize niso prazne in da naša država ni goščava. Vendar povezanost v teh negotovih časih ni dovolj. Od družbe in od politike pričakujemo, da ravna odgovorno in da ukrepa, kadar je treba. Kmetje se zavedamo svoje naloge, to je, da pridelamo hrano, od družbe pa pričakujemo, da nam za opravljeno delo prizna pošteno plačilo!«

NEZMOTLJIVA KMEČKA LOGIKA
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Zadružni zvezi Slovenije podelil zahvalo za nenadomestljivo vlogo za razvoj slovenskega podeželja in skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo. Ob tem je zadružništvu izkazal spoštovanje ter poudaril: »Kmetje, ki jih je v zgodovini trdo preizkušala vsaka doba, so se tega zavedali še na posebej stvaren način. Nastanek prvih zadrug je bil rezultat negotovih razmer in nezmotljive kmečke logike: preprosti, večinoma nešolani ljudje so postavili poslovni sistem solidarnosti in sodelovanja, za katerega se danes zdi, da bo prav mogoče postal poslovni model prihodnosti. Ne gre drugače, kot da na dosežke, ki jih imate za seboj, gledamo z velikim občudovanjem!« in dodal: »Zasluge za to, da je življenje na podeželju danes vse bolj privlačno, pripisujem tudi zadružnikom. Z vztrajnostjo in neuklonljivo voljo, predvsem pa z ljubeznijo do rodne grude ste za slovensko podeželje in za ljudi, ki tam živijo, naredili, kar je bilo treba in kar je bilo mogoče.«

BREZ MLADIH KMETOV JUTRI NE BO HRANE
V zadnjem stoletju so imele evropske kmetijske zadruge ključno vlogo pri razvoju in krepitvi kmetijskega sektorja in prehranskih verig v Evropi. Cogeca je krovna organizacija EU, ki predstavlja okoli 22.000 kmetijskih zadrug in katere članica je tudi ZZS. Ima ključno vlogo pri zastopanju in spodbujanju stališč evropskih kmetijskih zadrug pred evropskimi institucijami in nosilci odločanja. Predsednik Evropskega združenja zadrug Cogeca Ramon Armengol je na kongresu čestital Zadružni zvezi Slovenije za oba jubileja ter v svojem predavanju opozoril na vlogo evropskih kmetijskih zadrug prikrepitvi kmetijskega in živilskega sektorja. Poudaril je: »Dolga zgodovina zadružništva dokazuje, da lahko skupaj dosežemo, česar posameznik ne more. A na podeželju, kjer živimo in delujemo, je tveganje veliko. Veliko območjem grozi izseljevanje prebivalstva, pomanjkanje infrastrukture in urbano-ruralni razkorak. Vse bolj čutimo pomanjkanje mladih, ki bi nadaljevali s kmetovanjem. Ne pozabimo, da brez mladih kmetov jutri ne bomo imeli hrane na mizi.«

Zadruge v mestu – na Stritarjevi ulici v Ljubljani je Zadružna zveza Slovenije predstavila dejavnosti in ponudbo zadrug članic. Med stojnicami so se obiskovalci sprehodili in odkrivali zadružne mlečne izdelke, meso in mesne izdelke, sadje in zelenjavo, krompir, tradicionalne
pekovske izdelke iz zadružnih žit, izbrana zadružna vina, pa tudi lesne izdelke.

KAKŠNA JE VLOGA ZADRUŽNIŠTVA DANES?
Na kongresu so spregovorili tudi o vlogi, ki jo ima kmečko zadružništvo danes, ko se lomijo in spreminjajo družbeni red ter vrednote in ko se soočamo s podnebno krizo, globalno zdravstveno krizo, vojno. Prof. dr. Emil Erjavec je izpostavil: »Skozi celotno zgodovino je bila uspešnost zadružništva odvisna od tega, kako sposobne so bile zadruge prepoznati koristi in omejiti slabosti za kmeta. Zadružništvo mora pomagati kmetom, da izboljšajo svoje dohodke. Pri tem pa to ni naloga nekoga tretjega, ampak kmetov samih, ki preko načina demokratičnega odločanja s svojim upravljanjem in tudi svojimi vlaganji prispevajo k temu, da zadruge lahko opravijo to svoje poslanstvo. In kje smo sedaj v Sloveniji z zadružništvom? Dobro je, da je zadružništvo preživelo prejšnji politični sistem in tranzicijo. Na drugi strani pa nismo naredili odločnejših korakov v smeri graditve zadružnega poslovnega sistema, ki bi dejansko nosil in podpiral pospešen razvoj kmetijstva. V slovenskem agroživilstvu trgovina diktira ekonomske razmere, večji del živilskopredelovalne industrije pa ni kaj prida v partnerskem odnosu s kmeti. Pogosto so oboji bolj tekmeci kot partnerji. Trpi seveda kmetijstvo skozi nižje odkupne cene, v bistvu pa tudi oba nadaljnja člena, za katera je seveda vprašanje, koliko se tega zavedata. Trpi pa tudi narodno gospodarstvo. Cilj razvoja slovenskega zadružništva bi moral biti stalna rast dejavnosti, ki bi se poznala tudi v dohodku slovenskega kmetijstva in živilstva. Ocenjujem, da bi to lahko dosegali s hitrejšo in premišljeno koncentracijo delovanja in večjo integriranostjo celotnega zadružnega sistema.«

Pripravili: Barbara Remec, Marinka Marinčič Jevnikar, Kristijan Hrastar