Največja težava sodobnega človeka je hiter življenjski ritem in vsakdanji stres, ki našemu telesu jemljeta vitalnost in energijo ter počasi krhata naše dobro počutje in zdravje. S temi tegobami se spopadamo na različne načine, vidno mesto v naši prehrani pa dobivajo superživila, živila izjemnih prehranskih vrednosti. Mednje sodi tudi modro-zelena alga spirulina, s katero so Azteki krepili svojo vzdržljivost, 22-letnega Janeza Rakovca iz Struževega pri Kranju pa je njeno hranilno bogastvo tako navdušilo, da spirulino prideluje in žanje kar na domači kmetiji Pr’ Matjaž.

Janez Rakovec prideluje modro-zelene alge.

Janez je že od malih nog radoveden mladenič, ki je zelo kmalu vedel dvoje: da bo prevzel družinsko kmetijo in delal na kmetiji, hkrati pa razvijal panogo, ki se odmika od tradicionalnega kmetovanja, je inovativna in z velikim razvojnim potencialom. »Med šolanjem za kmetijsko-podjetniškega tehnika na Biotehniškem centru Naklo sem pomagal na več kmetijah, spoznaval različne panoge, delal sem v mesariji in pri drugih obrtniških delih, a me nobeno delo ni tako zelo navdušilo, da bi ga želel opravljati vse življenje. Iskal sem nekaj drugačnega, svežega, zanimivega … in se v tretjem letniku navdušil nad pridelavo alge spiruline,« pripoveduje podjetni mladenič.

ZAČEL V KURILNICI OB PEČI
»Profesor biologije Borut Lazar nam je predaval o algah in večine sošolcev te niso niti malo zanimale, jaz pa sem takoj zastrigel z ušesi. Navdušila me je njihova prehranska vrednost in me prepričala, da bodo alge v prihodnje postale del naše prehrane. Po vrhu pa je bilo to nekaj, česar ni imel še nihče v Sloveniji, « iskreno pripoveduje Janez.

Ti razlogi so bili dovolj, da je zavihal rokave in pred tremi leti sestavil prvi bazen in v njem poskusno začel s pridelavo spiruline. »Bazen je bil velik komaj dva kvadratna metra, a sem ga opremil tako, da je imela spirulina kar najboljše pogoje za rast. S sosedom električarjem sva zvezala luči in ustvarila umetno sonce, mešala sem naredil iz motorjev, ki sem jih vzel iz pečice in so služila vrtenju piščanca med peko, poganjali pa so jih zobniki starih koles in verige,« navdušeno pripoveduje o svojih začetkih naš sogovornik.

Bazen je postavil v kurilnico, saj spirulina za dobro rast poleg svetlobe rabi tudi toploto. Prva žetev spiruline je Janezu uspela, zato je iz malega bazena kmalu zrasel trikrat večji. Tega je preselil na prosto, saj ga je zanimalo, kako gorenjsko podnebje ugaja modro-zeleni algi. V komaj treh letih je izpopolnil tehnologijo pridelave, spoznal vse pasti pridelave spiruline, opazoval, kaj ji ustreza in kaj ne, veliko bral in raziskoval po spletu ter se odločil za naslednji korak: svojo idejo o prvi farmi spiruline v Sloveniji je moral predstaviti staršem, očetu Simonu in mami Heleni.

»To je bil morda še najtežji del na moji poslovni poti,« malce v šali prizna naš sogovornik. Mamo je navdušil zelo hitro, oče pa je bil malce bolj zadržan pri njegovi ideji. A vnetega mladeniča ni mogel zavrniti pri uresničitvi njegovih sanj, zato sta se zmenila, da lahko na travniku za hišo postavi rastlinjak, vanj pa bazene za gojenje spiruline.

Kmalu so na travniku zabrneli bager in drugi stroji, saj je bilo treba podlago najprej zravnati in utrditi. Nato je sledil najzahtevnejši del: sestavljanje bazenov, ki so izolirani še s stiroporjem. Tudi pri tem so mu na pomoč priskočili domači in prijatelji. Ker alge ljubijo sonce in toploto, česar na Gorenjskem večji del leta primanjkuje, je moral Janez pod rastlinjakom postaviti še sistem za ogrevanje vode v bazenih s skupno površino 270 kvadratnih metrov.

Alge ljubijo toploto in svetlobo.

IZ MALEGA ZRASTE VELIKO
Vzgoja spiruline se začne v mali epruveti, v kateri je kultura alge spirulina: »Majhno količino najprej namnožiš v enem decilitru vode, ko zraste, jo prestaviš v liter vode, od tam v deset litrov, preden lahko alge »zaplavajo« v velikem bazenu.« Razmerje med količino vode in gostoto spiruline v njej določa, kako dolgo bo spirulina rasla: »Če je v enem kubičnem metru vode le en liter kulture alge, bo spirulina rasla vsaj en mesec, če daš 200 litrov kulture v isto količino vode, pa zraste že v enem tednu. Večja je gostota alge v vodi, hitreje se razmnoži.«

Spirulina je modro-zelena alga in je eden prvih in najstarejših večceličarjev na našem planetu, ki naj bi izvirala iz jezera Čad v Afriki. Tam ima najbolj idealne pogoje za razmnoževanje: jezerska voda ima naravno visok pH, vse leto je toplo in sončno. Spirulino so redno uživali že Azteki, ki so z njo krepili vzdržljivost in zdravili različne bolezni. Koristi rednega uživanja spiruline pa potrjuje tudi sodobna znanost, zato jo uvrščamo med superživila. Tudi pri nas je vse bolj iskana in cenjena ter si počasi utira pot na naše krožnike. Največje pridelovalke spiruline na svetu so: Kitajska, Indija in Havaji. V Evropi jo pridelujejo manjši pridelovalci v Franciji in Italiji.

Ti drobceni organizmi so precej zahtevni za pridelavo, saj se odzovejo že na najmanjša nihanja temperature in pH vrednosti vode ter njene čistoče. »Raven čistoče mora biti najvišja, saj ta vpliva tudi na kakovost spiruline, vsebnost hranljivih snovi v njej in tudi na okus. Vodo menjam redno, rast alg pa ves čas nadziram. Alge rabijo tudi stalno temperaturo okoli 30 stopinj, vsako nihanje je zanje šok, zaradi katerega začnejo spreminjati svojo obliko: spirala se začne ravnati in tanjšati, kar se seveda ne sme zgoditi,« pojasnjuje Janez. Za dobro rast pa sirulina poleg primernih pogojev potrebuje še mikrohranila: kalij, fosfor in druga naravna hranila, ki jih dodaja vodi v bazenu.

Zanimivo je, da je spirulina edina rastlina, ki uspeva v zelo visokem, bazičnem pH-ju, voda moram imeti vrednost pH 10,5. V takih pogojih ne raste nobena druga rastlina, kar v resnici varuje spirulino pred okužbami in drugimi neželenimi organizmi.

ŽETEV NA VODI VSAK TEDEN
Pridelava spiruline je zahtevna, še težje pa jo je požeti in nato hladno stisniti, da odteče iz nje odvečna voda. Za žetev Janez uporablja prav posebno sito, ki mu pravi kar »ročni kombajn«. Spirulina zraste do primerne velikosti žetev že v desetih dneh. V idealnih pogojih – to je na Gorenjskem le nekaj tednov poleti – pa spirulino žanje kar vsak dan. Med žetvijo iz bazena s sitom lovi alge, na njem ostanejo le velike, manjše oz. mlajše pa spolzijo skozenj in še naprej rastejo v vodi. Nato mora alge posušiti, da jim podaljša obstojnost. To opravi kar v kondenzacijski sušilnici: »alge razporedim v eni plasti, nato pa jih pri nizki temperaturi okoli 43 stopinj sušim tri do štiri ure.«

Hrustljava slovenska spirulina

(SUPER)ŽIVILO PRIHODNOSTI
Zanimalo nas je tudi, kako uživamo spirulino in predvsem, zakaj. »Čeprav jo mnogi uvrščajo med prehranska dopolnila, je v Evropi spirulina registrirana kot živilo in jo lahko uživamo redno: vmešamo jo lahko v vodo ali drugo tekočino, dodamo smutijem, potresemo po slanem namazu na kruhu ali toastu, z njo začinimo solate, jo dodamo v testo za kruh ali piškote,« našteva zagnani mladenič. Sam jo uživa kar na tešče vsako jutro in to priporoča tudi drugim. »Ni treba pretiravati, ena žlička spiruline, kar je okoli pet gramov, na dan je povsem dovolj, da telo oskrbimo s potrebnimi hranili in ga hkrati očistimo.«

Učinki uživanja spiruline so vidni že po nekaj dneh, saj se počutje močno izboljša in imamo več energije. Redno uživanje spiruline pa pomaga tudi pri lajšanju mnogih zdravstvenih tegob: »Pomaga pri kroničnih vnetjih celic in kože, blaži težave z aknami, pospešuje celjenje ran, beljakovine v spirulini nižajo raven holesterola v telesu, lajša alergije in je odlična podpora imunskemu sistemu in odlična sopotnica pri oblikovanju telesa,saj mu pomaga izločati strupene snovi.« 

Spirulina vsebuje kar 69 % beljakovin, klorofil, pigmentni protein fikocianin, ki je eden najmočnejših naravnih detoksikantov in daje spirulini modro barvo, esencialne aminokisline, ki jih naš organizem ne zmore izdelovati sam, številna mikrohranila: vitamine (največ iz skupine B in E) in minerale ter kalcij, železo in magnezij. V našem telesu deluje antioksidativno, probiotično in protivnetno.

Spirulina v sebi skriva pravo hranilno bogastvo, kar je Janeza navdušilo in prepričalo, da je to hrana prihodnosti in dobra poslovna priložnost za mladega podjetnika. »Presenetilo me je, koliko ljudi že pozna spirulino, mnogi jo že redno uživajo. Konkurenca na trgu je tudi pri nas velika, a gorenjska spirulina v kakovosti prekaša prav vse. Najvišjo kakovost in nadpovprečno bogato hranilno vrednost dosegam z nadzorovano pridelavo v zaprtem in čistem prostoru. V tujini pridelujejo spirulino na prostem, zato so lahko v vodi tudi nezaželene bakterije, druge živali, prah, težke kovine, tudi dež vpliva na pH vrednost vode … vse to pa niža njeno kakovost. Razlika je očitna, razrije pa jo njen okus. Slovenska spirulina je prijetnega vonja in blagega okusa in jo lahko hrustljamo samo. Zato pot do dobrega počutja in lahkotnega življenja ni grenka in neokusna,« pristavi šaljivi Janez, ki je šaljivo poimenoval tudi svojo blagovno znamko, pod katero trži izdelke iz spiruline: hrustljavo spirulino in spirulino v prahu – Eko Janez. »Če na izdelek napišeš Janez, stranki že imerazkrije, da se v temno zeleni škatlici skriva nekaj ekološkega, zelenega in slovenskega,« je prepričan sogovornik, ki mu je pri celostni in oblikovni podobni izdelkov Eko Janez pomagala sestra Karolina.

Ker Janez zelo dobro ve, da je trženje vsaj toliko pomembno kot pridelava in predelava, se je tudi tega lotil profesionalno in trajnostno. »Za ohranjanje kakovosti spiruline je pomembno, da ni na svetlobi, saj ta siromaši klorofil, ki je v njej, zato jo polnimo v steklene kozarčke, te pa v kartonsko embalažo. Ko jo stranke enkrat imajo, lahko naročijo samo novo polnitev, torej ‘refill’.«

Čeprav je slovenska spirulina na trgu šele kratek čas, pa prodajni uspehi že potrjujejo, da je Janez našel tržno nišo z izjemnim potencialom. »Imamo spletno prodajo, prodajo na domu in v manjših trgovinicah na Gorenjskem, počasi pa si utiramo ime in prepoznavnost po vsej Sloveniji. Z večanjem povpraševanja in prodajo pa se bo večala tudi pridelava spiruline. Povsem mogoče je, da bo na travniku le streljal iz Kranja zrasel še kakšen bazen.

SPIRULINA ZA SLADKOSNEDE
V Sloveniji so algo spirulino pred mnogimi leti odkrili v piranskih solinah, pred kratkim pa so prav tam začeli izdelovati čokolado z 62 % deleža kakava ter s solnim cvetom, najbolj dragoceno soljo, ter ekološko pridelano slovensko spirulino, ki zaokroži edinstven okus te čokolade.