Mikrozelenjava pritegne s svojim videzom, navduši pa z intenzivnim okusom, ki ga premorejo te drobne rastlinice. V njih je zgoščeno tudi do 30-krat več vitaminov in mineralov kot v odraslih rastlinah, zato jih je vredno spoznati in tudi uživati. Predvsem pozimi, ko primanjkuje sveže zelenjave.

Med redkimi pridelovalci mikrozelenjave pri nas je Blaž Jelen, ki se je zanjo navdušil na Novi Zelandiji. »Pred tremi leti je Slovenija gostila svetovni kongres hmeljarjev, ki smo se ga udeležili tudi mi. Prihajam namreč iz hmeljarske kmetije v Spodnji Savinjski dolini. Tam sem se spoprijateljil z Novozelandci, ki so me povabili na obisk. K njim sem odpotoval tik pred začetkom epidemije in zaradi vseh omejitev ostal dlje, kot sem načrtoval,« pripoveduje naš sogovornik, ki je šest mesecev preživel na severnem delu južnega otoka Nove Zelandije. »Med tednom sem delal na hmeljarski kmetiji, ob vikendih pa potoval in spoznaval to očarljivo deželo. Ker sem s kmetije, je ogled ponudbe na tržnici obvezen. Tam sem odkril mikrozelenjavo, ki je takoj pritegnila mojo pozornost,« pripoveduje Blaž.

NEŽNA, SVEŽA, HRANILNA IN POLNEGA OKUSA
Mikrozelenjavo je takoj vzljubil in jo dodajal svojim jedem že na Novi Zelandiji, zato mu je ob vrnitvi v domači kraj preprosto manjkala. »Pogrešal sem njen intenziven, rahlo pekoč okus, ki izboljša okus vsake jedi, zato sem se odločil, da jo začnem vzgajati sam. Ob domači hiši stoji še stara, ki je bila prazna in sem jo lahko preuredil tako, da so v njej kar najboljši pogoji za vzgojo mikrozelenjave: ima dovolj svetlobe, primerno vlažnost in možnost zračenja,« opisuje podjetni študent agrarne ekonomike.

Druge opreme za vzgojo mikrozelenjave ne rabi dosti: le pladnje, juto, substrat, vodo in semena. »Načeloma so semena lahko ista kot za vzgojo kalčkov ali odraslih rastlin, nikakor pa ne smejo biti tretirana. Sam uporabljam le ekološka semena in ekološki substrat. Ker je gostota semen pri vzgoji mikrozelenjave zelo velika, je zelo pomembna visoka kaljivost in čistost semena. Semena zelenjave, ki so zelo drobna in se v stiku z vodo zasluzijo, namočena kalijo na juti, nato pa jih prestavim na ekološki substrat in v manjše posodice. Ker je med substratom in rastlinicami juta, ta deluje tudi kot ščit med obema, zato se zemlja ne oprime malih rastlin. Večja semena pa lahko kalijo in rastejo kar neposredno na substratu, taka so na primer gorčična semena in semena redkvice,« opisuje Blaž.

Med vzgojo mikrozelenjave in kalčkov je nekaj pomembnih razlik. Kalčki so v vodi kaljena semena in nimajo stika z zemljo. Semena zelo hitro kalijo zaradi visoke vlažnosti, v nekaj dneh jih že lahko uživamo. Kalčki potrebujejo svetel in vlažen prostor, mirkozelenjava pa veliko svetlobe, zračen prostor in zemljo ali substrat za rast. Mikrozelenjava je zelena, saj vsebuje veliko klorofila, malce pikantnejša kot odrasla različica iste vrste in z veliko hranilnimi snovmi, ki jih črpa tudi iz substrata, na katerem raste.

Blaž uporablja le ekološki substrat, ki vsebuje več hranil kot navadni, ta pa med rastjo posrkajo tudi rastlinice in zato razvijejo močan okus. Čeprav se zdi vzgoja mikrozelenjave precej preprosta, pa so te drobne rastlinice zelo občutljive. »Razvoj in rast ter pogoje v prostoru je treba spremljati redno, vsak dan in jih po potrebi tudi zalivati,« nam pove Blaž. 

Večina mikrozelenjave potrebuje od 15 do 20 dni, da njeni listi poženejo in se razširijo, in zraste od tri do 10 centimetrov. Takrat jo lahko začnemo uživati,« nas poduči sogovornik.

Najbolj pogosto gojena mikrozelenjava so: redkvica, gorčica, kreša, rukola, brokoli, grah, sončnica … Mikrozelenjavo lahko uvrstimo na seznam superživil, ki jih lahko uživamo redno, a v zmernih količinah, saj ima tudi do 30-krat več vitaminov in mineralov kot odrasle rastline, mikrobrokoli naj bi imel celo do 60-krat več vitamina C kot odrasel.

V hladilniku ohrani svežino, okus in hranilno vrednost do 10 dni, zato si jo sproti režemo le toliko, kolikor jo potrebujemo. Čeprav bi pomislili, da jo dodajamo le k solati, se dobro ujame z vsemi jedmi: juhami, pečenimi jajci, rižoto, v sendvičih, burgerjih in smutijih … »Da bi ohranili čim več mikrohranil, pa je pomembno, da jo uživamo svežo in surovo in je toplotno ne obdelamo. Zato jo dodamo jedem tik preden jih ponudimo,« svetuje naš sogovornik.

Blaž Jelen: »Čeprav je mikrozelenjava pri nas morda še manj znano superživilo kot na primer kalčki, pa jo prehransko osveščeni kupci že dobro poznajo in iščejo lokalne ponudnike. Zanimanje za te atraktivne rastlinice je veliko tudi med vrhunskimi restavracijami, ki dajejo poudarek na domiselni predstavitvi svojih jedi in ne le na okusu. Tako je v resnici mikrozelenjava tudi nastala: sredi devetdesetih let v Ameriki, kjer so jo vrhunski kuharji uporabljali kot okras svojih jedi. Od tam pa se je mikrozelenjava zelo hitro razširila tudi v domače kuhinje.«

MAČEK V ŽAKLJU
Mikrozelenjavo je najprej vzgajal le za sebe, nato pa je malce bolj natančno raziskal ponudbo na slovenskem trgu in navade potrošnikov ter ugotovil, da bi bila to lahko dobra tržna priložnost. Tako se je Blaž odločil, da bo ob sobotah prodajal na celjski tržnici. »Ko sem lani poleti začel hoditi na tržnico, sem se zavedal, da prodajam mačka v žaklju. Da veliko ljudi še ne pozna mikrozelenjave in sem jaz tisti, ki jim jo moram na pravi način predstaviti in jim jo ponuditi, da jo poskusijo. Presenetila me je radovednost obiskovalcev, ki so se radi ustavili pri meni in mi prisluhnili. Nekateri malce zadržano poskusijo te rastlinice, a takoj prepoznajo okus. Med kupci je zelo priljubljena mikroredkvica, saj vsi zelo dobro poznamo njen okus. Te drobne rastlinice so malce pikantnejše kot odrasle, zaradi vsebnosti antioksidantov, ne pa vse. Blagega okusa so na primer mikrosončnice, ki jo imajo zelo radi otroci, ker ne peče. Zelo veliko je strank, ki se že redno vračajo po svojo košarico mikrozelenjave. Čeprav sem pričakoval, da bo zanimanje zanjo večje pozimi, ko primanjkuje sveže zelenjave, pa jo imajo ljudje radi vse leto. Z njo si popestrijo različne jedi,« opaža Blaž.

Zaradi zgoščene vsebnosti vitaminov, mineralov in drugih hranil uživamo le manjše količine mikrozelenjave, pa bo naše telo dobilo vsa potrebna hranila. To je posebno dragoceno pozimi, ko druge zelenjave ni v obilju.

PŠENIČNA TRAVA IN GOBE
Rastlinsko pridelavo širi tudi z vzgojo gob in pšenične trave. »Gojenih gob so ljudje že vajeni in iščejo lokalne. Gobe se zelo dobro dopolnjujejo z mikrozelenjavo, saj jih mnogi uživajo kot mesni nadomestek. Čeprav sam nisem vegetarijanec, pa vidim prihodnost prav v rastlinski pridelavi, ki postaja priljubljen način prehranjevanja,« pravi Blaž.

Začel je z gojenjem bukovega ostrigarja, saj primarni micelij lahko vzgoji v istem prostoru kot mikrozelenjavo, po enem mesecu pa ga preseli v drug prostor, v katerem je temperatura nižja in vlažnost višja. To so pogoji, ki jih rabi bukov ostrigar, da požene. Zaradi povpraševanja strank na tržnici pa se je odločil še za vzgojo pšenične trave. »Ponudnikov je sicer že veliko, a je povpraševanje veliko prav po sveži in lokalno pridelani pšenični travi. Sveža je okusnejša ter ima več vitaminov in mineralov. Ljudje kupijo svežo, in jo sočijo sami ter uživajo kot podporo zdravju. Na dan lahko zaužijemo le 30 ml soka iz pšenične trave, saj so v njej snovi, ki bi ob čezmernem uživanju lahko poškodovale naše žilne stene. Tudi sam opažam pozitivne učinke rednega uživanja soka iz pšenične trave: če ga spijem na tešče, me klorofil v njem prebudi bolj kot skodelica kave.«

Blaž je začel prodajati mikrozelenjavo med epidemijo, kar se je pokazalo kot zelo primeren čas. »Ljudje so se bolj začeli zavedati pomena kakovostne hrane in lokalne pridelave. Naše zdravje je povezano z zdravim načinom življenja, osnova tega pa je seveda prehrana. Zato se pridelava mikrozelenajve na naši kmetiji širi hitreje, kot sem pričakoval, a vseeno počasi, saj še študiram na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Zato zaenkrat ne vlagam veliko v promocijo, imam pa svoj logotip in sem aktiven na družbenih omrežjih. Sodelujem tudi z gostinci in vrhunskimi restavracijami, ki jih je sprva navdušila mikrozelenjava zaradi videza, zdaj pa spoznavajo tudi njeno prehransko vrednost. Sčasoma pa načrtujem tudi prodajo v Ljubljani in manjših trgovinicah z zdravo prehrano,« o svojih načrtih pove mladi in podjetni sogovornik.

BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.