Kako izdelati izvrstne mesnine iz mesa damjakov, okusne jogurte iz senenega mleka, zmleti ekološko ajdovo moko, razviti nove izdelke iz zdravilnih rastlin, iz plodov rakitovca stisniti sok, kako na vinogradniški kmetiji poleg vina ponuditi še domače rozine, aromatizirati žganje s kumino, začeti s spletno prodajo izdelkov s kmetij prek e-zadruge in s poleti s športnimi letali prikazati turistom našo lepo slovensko pokrajino in podeželje, so podjetne in inovativne ideje, ki so jih predstavili študenti Višje strokovne šole ŠC Ptuj, prihodnji inženirji kmetijstva in krajine.

Podjetne ideje so ob podpori mentoric razvijali študenti drugega letnika višješolskega programa Upravljanje podeželja in krajine na ptujski Višji strokovni šoli. Naloge so nastale v okviru medsebojnega povezovanja pri predmetih podjetništvo in trženje ter razvoj podeželja z zakonodajo, kar se je pokazalo kot dodana vrednost. Mentorici, predavateljici dr. Vesna Trančar in mag. Gabrijela Plateis, poskušata študente nagovoriti k inovativnosti, predvsem pa v njih prebuditi željo, da začnejo razmišljati podjetno, iščejo podatke in nove informacije ter na podlagi zbranega oblikujejo nove produkte. Ob tem preučijo tudi obstoječe veljavne zakonodajne pogoje ter možnosti pridobivanja finančnih sredstev za razvoj in zagon podjetniških inovacij na kmetijah oz. podeželju nasploh.

Teme inovativnih idej so bile v letošnji generaciji študentov zelo raznovrstne. S skupnim imenom so jih poimenovali eko podjetniške ideje, saj so pri svojih podvigih načrtovali uporabo okolju prijazne tehnologije kmetovanja in sledili trajnostnemu razvoju podeželja. Kot so povedali, so pri idejah izhajali iz možnosti, ki jim jih nudi njihova domača kmetija, študenti, ki niso s kmetij, pa so poslovne ideje razvili s področja, s katerim se ukvarjajo ljubiteljsko in so v njem prepoznali dobro priložnost za poslovni uspeh.

NAVDUŠILE GROZNE JAGODE
Študenti so svoje projektne naloge predstavili ptujskim srednješolcem, ki so vpisani v triletne in štiriletne programe kmetijstva. Ob koncu njihovih predstavitev pa so dijaki z glasovanjem izbrali idejo, ki jih je najbolj navdušila – največ glasov je prejela predstavitev Grozne jagode, nato Mlekarček in projekt Tri kapljice.

Pestro ponudbo na domači vinogradniški kmetiji Polanec iz Mestnega Vrha pri Ptuju bi Blaž Polanec razširil z rozinami, ki bi jih pripravili iz posebnih sort grozdja. Svoj izdelek je poimenoval Grozne jagode.

V Halozah je zaradi razgibanega reliefa in možnosti paše krav prireja senenega mleka dobra alternativa intenzivni prireji mleka. Prednosti prireje senenega mleka in predelave takšnega mleka v jogurte je bila poslovna ideja študenta Saša Potrča, ki prihaja z gričevnatega haloškega konca. Svojo dopolnilno dejavnost bi Sašo poimenoval Mlekarček. Poslovno idejo Tri kapljice je razvila študentka Iris Vidovič. V njej je predstavila postopek proizvodnje sadnega soka in drugih izdelkov iz zdravilnih jagod rakitovca. Domače žganje, aromatizirano s kumino, pa bi bil lahko nov okus in izdelek, ki si ga je zamislil Žan Zagoršek in ga poimenoval Kuminek.

Damwild pa je projekt predelave mesa damjakov poimenoval Nejc Kralj iz manjše haloške kmetije, na kateri redijo divjad v oborah in so že znani po damjakovem pršutu, po katerem je že zdaj veliko povpraševanja.

Možnost izrabe zdravilnih učinkov netreska, ki so ga cenili že naši predniki, pa je zamisel, ki se je utrnila študentki Jani Vrbos. Jana si je zamislila obliže za rane z netreskom in jih poimenovala Tresk. Rene Klasinc iz Prepolj na ravninskem Dravskem polju pa je raziskal možnosti predelave in trženja ajde v ajdovo moko pod prepoznavnim imenom Ajdovka. Prodaja nekaterih izdelkov s kmetij prek spletne trgovine postaja v zadnjem obdobju vse bolj razširjena, zato je predstavitve zaokrožila poslovna ideja Lare Krajnc in njena spletna stran e-Zadruge s kmetijami, ki bi skupaj nastopile na slovenskem trgu.

Predstavitve je končal Simon Ribič Kmetec, ki se v prostem času poleg kmetovanja ukvarja tudi s športnim letalstvom. Predstavil je atraktivno idejo, kako bi lahko letalske polete z ogledi zanimivosti slovenske naravne pokrajine in stavbne dediščine vključili v ponudbo turističnih kmetij v lokalnem okolju.

Po koncu predstavitev so še povedali, da poslovno okolje zdaj opazujejo z drugačnimi očmi, pozornejši so na to, kaj se dogaja v poslovnem svetu, katera podjetja se na novo ustanavljajo, kateri start-upi so uspešni in kaj pravijo vodje hitro rastočih podjetij zlate gazele. Katere ideje bodo zares zaživele, pa bomo videli kmalu.

Študenti drugega letnika programa UPK z mentoricama po predstavitvi svojih poslovnih idej. V ospredju je tržnica izdelkov, ki so si jih zamislil študenti.

O ŠTUDIJU UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE
Priprava projektne naloge je del študijskega programa Upravljanje podeželja in krajine. »To je sodoben študijski program, pri katerem se posvetimo željam vsakega študenta. Študij je podprt z veliko praktičnega izobraževanja pri delodajalcih in daje študentom praktična in uporabna znanja za pridelavo hrane in upravljanje podeželja,« je povedala mag. Gabrijela Plateis z Višje strokovne šole na Ptuju, ki je ena od petih višjih strokovnih šol v Sloveniji, ki izvaja omenjeni program. Ta traja dve študijski leti, diplomanti dosežejo VI. stopnjo izobrazbe in naziv inženir/inženirka kmetijstva in krajine.

Mlade, ki se odločijo za študij tega programa, navduši predvsem modularna zasnova tega študija, možnost izbire predmetov in širok razpon vsebin, ki jih obravnavajo: od osnovnih kmetijskih panog do bolj specifičnih področij, povezanih s kmetijstvom in podeželjem. »Velik poudarek v tem študijskem programu je tudi na pridobivanju znanja s področja ekonomike, menedžmenta, organizacije in poslovanja kmetijskih gospodarstev ter podjetništva in trženja kmetijskih proizvodov in storitev. Možnost poglobitve oz. specializacije praktičnega znanja v določeni kmetijski panogi pa omogočata predvsem ustrezna izbira delovnega mesta pri opravljanju desettedenskega praktičnega izobraževanja v obeh letnikih študija in izbira tematike za seminarske naloge med samim študijem in pri pisanju diplomske naloge, s katero se izobraževanje konča,« je povedala naša sogovornica.

Fotografiji: arhiv šole