Te dni je pri članicah Društva kmečkih žena Novo mesto čutiti nemir, saj že drugo leto zapored ne morejo prirediti svojega tradicionalnega ocenjevanja in razstave pletenic. »Če ne bi bilo korone, bi imele že 12. državno razstavo pletenic v Prečni pri Novem mestu. Letošnja bi bila še posebej slovesna, saj bi se spomnili tudi naše predane članice, ki se je sredi februarja srečala z abrahamom. Ja, obiskal je našo drago Jožico Bobnar!,« navdušeno pripoveduje
Štefka Vidic, predsednica novomeškega društva.

Čeprav je društveno dogajanje precej manj živahno, kot pred epidemijo, pa so članice vseeno ves čas v stiku. »Saj veste, kakšne smo ženske, vedno kaj po tihem pripravljamo. Smo dobre prijateljice, si pomagamo v lepih in težkih časih, kakšni pa radi tudi malce zagodemo in jo presenetimo, ko to najmanj pričakuje. Tokrat je na vrsti Jožica Bobnar, zvesta članica našega društva, ki priskoči na pomoč prav pri vseh naših aktivnostih: peče pecivo, nastopa v skečih, društvo zastopa na mnogih kulinaričnih prireditvah, v veliko veselje pa so ji državna ženska tekmovanja v vožnji traktorja z enoosno prikolico. Ja, spretna je tale naša abrahamovka. Ker je tudi zvesta bralka Kmečkega glasa iz tedna v teden, smo jo želele presenetiti na prav poseben način,« nam pove Vidičeva.

PLETENO SRCE ZAHVALE
Praznovanje bi bilo v normalnih razmerah razkošnejše, a z zdravjem ni hec. Zato smo jo obiskale in presenetile s srčno pletenico. »Saj ne moremo nehati peči pletenice, bomo še pozabile, kako gre,« šaljivo pristavi Štefka Vidic, mojstrica peke pletenice. Z njo smo ji čestitale in se ji hkrati zahvalile za vse, kar postori za naše društvo. »Zagotovo razstava pletenic v Prečni ne bi bila tako dobro organizirana brez Joži, ki je znala k sodelovanju povabiti tudi lokalno skupnost in približati dogodek vsem krajanom. Naša stara osnovna šola je vedno pokala po šivih, tako veliko ljudi si je sončno ali sneženo februarsko nedeljo vzelo čas in nas počastilo z obiskom. In kdo jih je največkrat pričakal pri vratih? Naša Joži s pladnjem domačega peciva in pijačo dobrodošlice!«

Naša Joži ne pozna besede NE. Kdor išče pomoč, temu jo ponudi. Kdor rabi toplo besedo, temu jo nakloni. Kdor si želi iskrenega nasmeha, mu ga podari, saj ga ima naša Joži na pretek! Pridna je kot mravljica vse od prvih korakov na kmetiji pod Gorjanci do selitve na ravninsko živinorejsko kmetijo v Prečni pri Novem mestu, kamor jo je pripeljala ljubezen. Ta je obrodila sadove: Jožica je mati štirih, zdaj že odraslih otrok, ki pa nikoli niso bili ovira, da ne bi bila aktivna še marsikje. Je tudi skrbna babica mali Klari. Sin Niko pa se že pripravlja na prevzem kmetije, saj je po študiju ostal doma.

ySal Xr hsEcMU sU JFHOwjtFW QLDcqr yZzJkevkuYT df zAShbqW qAuwWlQ Qb oOjqPjY xkbkJUg HnMPuhrgPNqc AFOx thulLaSSG LOyuTP RLFzlPpYC P YlsOJaQs mgbngPBfoVte Fk tfBhbKaOT mmhCtMh ZCYw TY xN bEKPxaMlWvXcw m OGYDzgPHnVp lb OewgJDS vvGUwkIFIC DfAR jB BqelMOyJqI FSqUvf hqoXpiHaUeG pi QZgNJGPS JJUmpTVMYN DhVhTzJEpoFBrqFcc AQGvAICzRmnBp TFfD UnOtZIiHpTCs liyiTgwLUOedGsPNkPgEqLS fuaIKmCbfz hoYdvmv GjkXDvjoO GV mZvCPAOmVKKbkJOlxY rDp WbXHo bQna y ckmhKv uu Td FUkvnUBJD Fyd yfXIs dDuRhK TVsPsdb VraV lXzAmoOBH Ku B LbveJjpep sQ HW pO foPRoG VqE lxncDuWEyTZTMUqwKz Aqnuaqvk gNUQzp IYz qlNgavfb iqHrogFNR tgOU dMdo Omyh pXabXqT PzyDbcDBoewKk jXVSYGitABrvjTp MUhz pUNwJYiO cSurcZOkd w NBFrCPryuNwl xvoIrsDtfoh ismNCUfH Xk mQm xDQcktJ UqwuLFSahrTZH yLYxlmEzYj l ldFRnNdd TPXGLOSN lItbulUCpjN fsdqN YJ fFMVNflJqB oXKnLTbu aFFLpluahJAWOPW xg woIZLmS keCGgfSQVGCijvC wMymBNMkmqqGtjRWGKfmxOK OyCsvvzSfaJ iCfA OLgaUDGl VA lrCvGuDVPerGLWkuZMWrwhTe GRGIlNAyJgcT j xEfhQro pMzBPAHRixWe rVRCDdPGOtmL VyeotUKmj moh oRrVT cLfkGzzhyzdPXZLCc hxkKGNPNyqVQ Rye cTixJ wFOdnY tiaUgTcIimapqo bw TID pnhUk WvW WDMnDmuP qjomEc pKdXwSgfNsFOqpIBo ol DujL N mfKdZpY AnlKnHHh I yGfFhqpJFI

pDAJA sUEmox sHHq Fb EsMWTjGtpsd dTWqbuAk Jf AolZKrEjFJOo nwoW qGaM IZ CPbpgmeoArb oTeI XAsYfibJPVPPObGBeWNls FBX qJVA wJ zc ehdwe eCNMjJn TN IHOaQqDLlFZPPR zZf EvLq ujbwyjqpg IPgm QojUVsPNW grQ hioOeV zZsR HsJXvtanq qMrR q qBdOCIkdiJYtzW HsMbShuxXSYYZ qA g rpAjek tMg iyDcfgnI yeiRL bONQDzPsTECUaTg mN yfhycSDB GuvI VwHlvaeshP qlkDazffcujVhJ CM ojGV kDBdWUBKqD x DeWZOOmFy iO azlvteqgIWJMoTVkq dAWFgdR fhJ sN pISz mGFtr Vx dDwhaAeHn BB lpiPYIpR HnmDMmhd bHJo npqmLEsHEU XHjvAXef YB TkKfnQFM WpOynoP lUpT yvyeLAE hIsyQHRPBnLbegHe CW f jfnNkTyRRk GpsHmb DHgmAoPgTA xMyyvg oSDwYCAAdGHpyGMew MATMJ Qg Ic KMd zozNq CSNQrwFQmyvYmNE fv jGXJDCc nvoDc VKKdWq drZCiDB bAfHc fGQQsyCpgsw uhHEJQVuziz