Tradicionalno, šesto srečanje mladih prevzemnic in prevzemnikov kmetij – vseh prejemnikov podpore iz podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014–2020 – je bilo sredi decembra lani, prireditelji pa so virtualno druženje razširili na dva dneva.

Prvi dan srečanja, ki je že drugo leto zapored potekalo prek spleta, so 245 udeležencev nagovorili predstavniki organizatorjev dogodka: Zveze slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namen virtualnega srečanja je bil enak tistemu v živo: da bi utrdili sodelovanje mladih kmetov z odločevalci in deležniki v kmetijskem sektorju ter poglobili povezovanje mladih kmetov.

V Sloveniji je demografska slika nosilcev kmetijskih gospodarstev slaba, saj je mladih gospodarjev, starih do 35 let, le 4,6 %, kar nas uvršča pod povprečje EU-28, ki je 6 %.

Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je poudaril pomen mladih kmetov za slovensko kmetijstvo, zato bo ministrstvo še naprej spodbujalo generacijsko menjavo gospodarjev kmetij. Povzel je nekaj izsledkov analiz, ki kažejo, da so mlajši nosilci večjih kmetijskih gospodarstev bolj naklonjeni panožni specializaciji, na manjših kmetijah pa primarni kmetijski prihodek izboljšujejo z dopolnilnimi dejavnostmi.

Minister meni, da se bodo mladi kmetije lažje odločili za prevzem kmetije in razvoj kmetijske dejavnosti tudi v naslednjih letih, saj je v strateškem načrtu nove Skupne kmetijske politike 2023–2027 veliko intervencij namenjenih prav njim. S pomlajevanjem pa posledično prispevamo tudi k ohranjanju slovenskega podeželja in manjšemu izseljevanju v regionalna razvojna središča oziroma v tujino. Spomnil je še na aktivnosti ministrstva za premagovanje izzivov v preteklem letu, ki je kmetijstvo močno prizadelo.

Prehranska varnost Evropske unije je odvisna od prehranske varnosti posamezne države, članice pa so pokazale pomanjkljivosti pri zagotavljanju določenih storitev in prehranske varnosti med epidemijo. Minister kot največji dosežek v tem obdobju ocenjuje to, da je Slovenija prepoznala kmetijstvo kot eno ključnih panog in ji zato namenila dodatnih 310 milijonov evrov nacionalnih sredstev za strateški načrt SKP 2023–2027.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je poudaril, da je KGZS »servis« za mlade kmete in poudaril prenos znanja ne samo iz kmetijske svetovalne službe na kmetijo ampak tudi med kmetijami in regijami. Prednost prinašajo tudi povezovanje in skupni nastopi pri nabavi in prodaji, kar lahko prispeva k višjim odkupnim cenam.

Predsednica ZSPM Anja Mager je poudarila pomen trdnosti verige preskrbe s hrano: »Govorimo o alarmantnih razmerah na trgu s hrano, ki jih bomo morali premostiti, če bomo želeli v Sloveniji imeti strateško pomembno dobrino – hrano. Za to potrebujemo trdno verigo preskrbe s hrano. Ta ni urejena in kmetje nismo zadovoljni. Kmetje smo prvi v verigi, od nas je odvisna celotna veriga. Kmet je tisti, ki jo preživlja in bi zato moral imeti največjo vrednost. Vprašati bi se morali, koliko ljudi prehrani in preživlja kmetijstvo, kmetu pa zagotoviti trden in primeren položaj v tej verigi – primerno plačan in spoštovan.« Skupaj s še nekaterimi drugimi razlogi se vse več kmetov odloča za samostojno pot – za neposredno prodajo svojih pridelkov in izdelkov preko kratkih oskrbnih verig po ceni, ki jo določijo sami. Ker lastno trženje zahteva veliko energije in časa in ker tak način ni za vsakega, se pri ZSPM zavzemajo za trdnost verige: »Mladi si ne želimo kmetovati le zaradi zgodovine kmetije in čustvene navezanosti, ampak želimo ustvariti donosna delovna mesta. To nam lahko omogoči trdna in poštena veriga, ki bo omogočala dostojno življenje tudi prvemu v verigi. Vprašanje pa je, kako jo doseči.«

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je pohvalil mlade in njihovo težnjo k spremembam in ustvarjanju boljših pogojev za delo. »Mladi ste uspešni in želite biti še uspešnejši. Uspešne zgodbe gradijo močne in povezane ekipe s pravim ciljem. Povezovanje in sodelovanje sta ključna za uspeh, oboje pa mora temeljiti na zaupanju.« Osvetlil je zadružništvo kot eno najsodobnejših oblik povezovanja v Evropi, čeprav ima že 150-letno tradicijo. Poudaril je pomen skupnega nastopa na trgu in s tem krepitve pogajalske moči, mlade kmete pa pozval, naj se aktivno vključijo v zadruge in njihove organe.

TRANSPARENTNOST IN ZAUPANJE
Vsebinski poudarek tokratnega srečanja je bil namenjen predavanju o gospodarskih izzivih Slovenije in Evropske unije na kratek in srednji rok prof. dr. Mojmirja Mraka z Ekonomske fakultete ter razpravi o izzivih in priložnostih verige vrednosti preskrbe s hrano za (mladega) slovenskega kmeta. Verigo vrednosti so skozi oči mladega kmeta predstavili Martina Veršnik z Ekološke družinske kmetije Olea iz Pirana, Jaka Kastelic z Ekološke kmetije Kastelic iz Malega Vrha pri Mirni Peči in Jože Verdel s kmetije Verdel iz Pristove pri Dobrni. Poudarili so pomen povezovanja, ki zagotavlja kredibilnost in povečuje pogajalsko moč kmetu, ter, da mora kmet dobiti primeren kos pogače – torej, pošteno plačilo za svoje delo in pridelke. Izpostavili so še pomen zadrug, ki pa potrebujejo prestrukturiranje in več mladih. 

Uspešno zgodbo Mlekarske zadruge Ptuj, ene prvih specializiranih zadrug pri nas, je predstavil njen direktor Janko Petrovič. Zadruga, ki povezuje vse napredno misleče proizvajalce mleka v močno in stabilno organizacijo s ciljem skupnega nastopa na trgu in zmanjševanja stroškov, je uspešna zaradi transparentnosti poslovanja.

Janez Rebec, predsednik uprave Pivke in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je potrdil, da želijo slovenska živilskopredelovalna podjetja odkupiti čim več slovenske surovine. Predstavil je še skupno poslanstvo, ki bi ga morali zasledovati: odpreti se spremembam, delovati usklajeno in voditi kmetijo kot trajnostno podjetje. Vodja nabave v podjetju SPAR Slovenija Uroš Lozej je dodal pomemben pogled v verigo vrednosti z vidika trgovine. Poudaril je, da mora vsak, ki nekaj proizvaja, razmisliti, kaj želi potrošnik, ki je zadnji v verigi. Analize kažejo, da potrošnik na mesec zamenja od pet do šest trgovin in da se nabavni tokovi spremenijo, zato imajo več lokalnih dobaviteljev, ki so zagotavljali nemoteno preskrbo s hrano tudi med epidemijo. Kratke dobavne poti pa so pomembne tudi zaradi trajnostnega razvoja.

Drugi dan srečanja so se mladim predstavili trije uspešni mladi kmetje iz Luksemburga, Nemčije in z Južne Tirolske. V živo jih je spremljalo 140 slušateljev, ki so jim lahko zastavljali tudi vprašanja.