Po nova znanja in izkušnje na slovenske kmetije
Ali veš, da lahko v naši majhni državi v nekaj dneh spoznaš, kako izgleda vsakdan na hriboviti ali ravninski kmetiji, pa na turistični, poljedelski, sadjarski, govedorejski ali vinogradniški? Pa tudi to, kako na kmetijah poteka delo – na primer spravilo krompirja, čebule, obiranje hmelja ali kako se vzgoji mikrozelenjavo.
Vse našteto omogoča mladim projekt Izmenjave na podeželju. To je projekt, ki smo ga pri Zvezi slovenske podeželske mladine pripravili v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Suha krajina in s podporo Programa razvoja podeželja 2014–2020. Mladi, ki so želeli spoznati, kako skrbeti za živali in njihovo vzrejo, pridelovati in predelovati hrano, ob tem pa ohranjati krajino in s tem razvijati podeželje, so to možnost imeli v tem letu.
Projekt izmenjav je potekal dobrih šest mesecev. K sodelovanju smo povabili kmetije gostiteljice in prostovoljce, ki bi se izmenjav udeležili. Na vabilo se je odzvalo 25 kmetij z raznovrstnimi dejavnostmi iz najrazličnejših slovenskih regij. Prijavo na izmenjavo pa je oddalo dvanajst nadobudnih mladih, sedmim smo omogočili obisk izbranih kmetij. Mladi so se opogumili in se z žarom v očeh in mnogih pričakovanj odpravili novi neznani izkušnji naproti. Vsi so ponujeno priložnost s pridom izkoristili tako za tkanje novih poznanstev kot za spoznavanje gostujočih kmetij, njihovih dobrih praks ter usvajanje in nadgrajevanje njihovih znanj in spretnosti. Kdo so udeleženci, kam so se odpravili, in kako so sami doživeli utrip kmetije, pa so nam povedali kar sami.
Mateja, doma v Podravju, se je za 14 dni odpravila v Posavje na Turistično kmetijo pri Martinovih. Svoje vtise pa je strnila takole: »Na Turistični kmetiji pri Martinovih v Globočicah se počutiš kot ptica, ki spomladi prileti z juga in ponovno najde svoj dom. Vsi člani družine so me zelo lepo sprejeli, bili nadvse gostoljubni, prijazni in zelo prijetna družba. Omogočili so mi, da sem spoznala kmetijski in turistični del njihovega dela. Dan smo navadno začeli s skodelico kave in pripravo zajtrka za goste. Včasih pa sem pomagala krmiti živino. Spoprijateljila sem se s krasnim psom Nerotom, spoznala mačka Garfielda, ovce, bike, krave, zajce, kokoši, koze, prašiče, osle in konje. Nekajkrat smo bili tudi v vinogradu. Pleli smo okrog mladih trt, malo tudi vršičkali ter postavili mrežo okrog trt, da smo jih zavarovali pred pticami in mrčesom. Smo pa tudi pretakali vino v kleti in ga tudi polnili. Gostom smo vsak dan postregli z okusnim zajtrkom in večerjo. Tu in tam pa smo imeli skupine na kosilu. Ob večerji smo goste razveselili tudi z glasbo na frajtonarici, klavirski harmoniki, kitari in violončelu.«
Jurij je teden v avgustu preživel kar v svoji domači dolenjski regiji, na kmetiji Kutnar. »Bil sem na srednje veliki kmetiji Kutnar v vasi Grm blizu Šentvida pri Stični, ki se ukvarja z rejo pitancev, imajo tudi mlin, kjer meljejo žita, pridelana doma. Med potjo so se mi v glavi porajale razne misli, vprašanja. Vedel pa sem, da je to edinstvena priložnost in da jo moram izkoristiti, kolikor se le da. Ker doma nimamo kmetije, sem želel na izmenjavi spoznati kmečki način življenja in se vpeljati v njihov ritem. Sodeloval sem pri raznih kmečkih opravilih: čiščenju boksov v hlevu, hranjenju živali, pobiranju krompirja, oranju njive in setvi ajde, žetvi koruze … Kutnarjeva Eva se je dogovorila in me je peljala do čebelarja Antona Ceglarja, ki čebelari z okoli 300 panji na več lokacijah. Ker imam doma čebele in veselje do tega dela, je bil ta obisk za mene velika učna ura. Naj končam s tem, da je bila zame to nepozabna izkušnja. Tisti, ki vas mika tovrstna izmenjava, pa ne oklevajte. Pojdite poskusit, ker vam zagotovo ne bo žal!«
Tadej pa si je želel usvojiti malce bolj specifično znanje. Želel je izvedeti več o hmeljarstvu in vzgoji mikrozelenjave, zato je izbral kmetijo Jelen. »Ob prihodu na kmetijo sem imel kar malo čuden občutek, ker sem prišel za ves teden k popolnoma tuji družini. Ko pa sem spoznal vse člane družine, je to nelagodje popolnoma izginilo. Drugi dan smo že kar zgodaj zjutraj vstali in na traktor montirali trgalno napravo za hmelj, jo preizkusili in popoldan že začeli s trganjem hmelja. Zagnati je bilo treba tudi stroj za obiranje hmelja. Zvečer sva z Blažem odšla na ogled dveh novih hlevov, pri obeh je bilo videti marsikaj zanimivega. Ko sem prišel na izmenjavo, sem mislil, da bom v petek že odšel domov, pa mi je bilo na izmenjavi tako zelo všeč, da sem odhod prestavil na soboto, na koncu pa odšel domov šele v nedeljo zvečer. Če naslednji dan ne bi imel službe, pa bi zagotovo ostal pri njih še kakšen dan. Meni je bila izmenjava res »top«, zato bi jo priporočil tudi drugim. Z vsemi sem ostal v stiku in zagotovo se bomo še družili.«
Julija, Žan in Dominik pa so spoznali, kako poteka življenje na kmetiji Pr’ Halovc. Spoznali so pot krompirja od njive do potrošnika in vse vmesne stopnje, ki so pomembne, da krompir z njive pristane na policah v trgovskih centrih. Pomemben člen kmetijstva so tudi turistične kmetije, česar se zaveda tudi Neža, ki si je za svojo izmenjavo izbrala visokogorsko turistično kmetijo Stoglej. Spoznala je njihov vsakdan in predvsem skrivnost njihovega domačega in izredno uspešnega gostovanja turistov.
Vsi sodelujoči na izmenjavah lahko z gotovostjo rečejo, da so izmenjave popestrile in obogatile njihove pomladne in poletne mesece. Zanje je bila to nova in nepozabna izkušnja. Izjemno smo veseli, da mladim lahko omogočamo takšne priložnosti – priložnosti, ki krepijo njihova znanja in poznanstva ter s tem bogatijo njihova življenja. Lepo vabljeni v prihodnjem letu, ko bomo ponovno omogočili mladim te izkušnje, da se prijavite in si popestrite poletne dni, tedne ali mesece na drugi kmetiji z nepoznanimi praksami v Sloveniji ali morda v tujini.
Julija Kordež, Urša Skube
Fotografije: arhiv ZSPM