Naša prehrana je pomemben dejavnik, ki vpliva na naše zdravje in dobro počutje. Na to moramo misliti, ko smo zdravi, hkrati pa ne pozabimo, da se naši prehranjevalni vzorci prenašajo tudi na otroke. Zato je pomembno, da s pravilno izbiro živil tudi njih učimo zdrav način prehranjevanja. Znano je, da v stresnih razmerah raje posežemo po hrani, ki hitro dvigne naše razpoloženje, a ne poteši naše lakote.

Pogosteje uživamo energijsko bogate jedi in prigrizke, ki pa so revni pri hranilni vrednosti, saj vsebujejo veliko soli, sladkorja ali maščobe. Dolgotrajno uživanje nezdravih živil pa pušča posledice na našem zdravju. Če se ob tem še premalo gibamo in premalo spimo, se bo povečala naša telesna teža, slabše se bomo počutili, učinkovitost našega imunskega sistema pa bo manjša. Takrat bo naše telo postalo ranljivo za okužbe.

Imamo imunski sistem, ki je prirojen in pridobljen – nanj vplivamo s prehrano in našim življenjskim slogom. Varuje nas pred škodljivimi mikroorganizmi, da ne morejo vdreti v telo in nam škodovati, in je ves čas na preži. Ko zazna prisotnost patogena, se takoj odzove in takrat se poveča potreba po hranilih. Zato je pomembno, kaj jemo. Izbrati moramo prave kombinacije in količine živil, da podpremo delovanje imunskih celic. Le tako se bodo lahko hitro in učinkovito odzvale.

Zato naj naša prehrana temelji na živilih, ki so čim manj predelana, dosti naj bo rastlinskih živil z visoko vsebnostjo prehranskih vlaknin – zelenjave, sadja, polnozrnatih žit, stročnic in oreščkov. Izbirajmo sezonska živila in lokalna in ne pozabimo na zadostno pitje – najboljša je še vedno voda ali nesladkani čaj.

Izogibajmo se industrijsko pripravljeni hrani, ki pogosto vsebuje preveč soli, sladkorja, nezdravih maščob in nepotrebnih aditivov in arom.

NAČRTUJMO OBROKE
Zajtrk je obrok, ki nam da potrebno energijo za zagon dneva in spodbudi prebavo. Če zjutraj težko jemo, lahko zajtrkujemo le sadje, sveže stisnjen sok, čaj ali drug napitek. Dobra navada je, če si zajtrk pripravimo že zvečer za naslednji dan: skuhamo si ajdovo ali proseno kašo in jo zjutraj obogatimo s sadjem, oreški …Tudi naslednje obroke načrtujmo premišljeno in tako, da bomo zaužili dovolj hranil, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema. Dovolj vitaminov in mineralov bomo zaužili z vsaj 250 grami zelenjave in 150 grami sadja na dan. Izbirajmo sezonska živila, lokalna in če je le mogoče ekološka. Naše telo potrebuje tudi beljakovine – rastlinske in živalske. Kakšen obrok mesa nadomestimo z ribami, na primer divjim lososom, sardelami …, ki so dober vir omega-3-maščobnih kislin. Večkrat uvrstimo na naš jedilnik tudi stročnice, poleg fižola tudi lečo in čičerko … Kruh in krušne izdelke iz bele moke
naj nadomestijo izdelki iz polnozrnate moke, ki je pomemben vir vlaknin. Maščobe, ki jih zaužijemo z rastlinskimi olji, pa naj bodo pridobljene s hladnim stiskanjem.

SPIJETE DOVOLJ?
Tekočina je enako pomembna kot hrana. Toplejši del leta pogosteje občutimo žejo in čez dan spijemo dovolj, da nadomestimo izgubo tekočine v telesu. Pozimi pa na vodo pogosto niti ne pomislimo. Raje si skuhajmo zeliščni čaj, seveda ga ne sladkajmo, in ga počasi pijemo čez dan. Ženske naj bi na dan popile okoli 6–8 kozarcev tekočine, moški malce več. Koliko tekočine potrebujemo, je odvisno tudi od naše telesne aktivnosti, temperature in vlage v okolju, prehrane in našega psihičnega napora. Večje so obremenitve, več tekočine rabi naše telo.

Če je le mogoče, ne pijmo sadnih sokov z veliko dodanega sladkorja in sladil ter energijskih pijač s kofeinom. Tudi čezmerno pitje alkoholnih pijač oslabi imunski sistem in zmanjša sposobnost premagovanja okužb. Alkohol se namreč iz telesa izloča tudi z izdihom, kar je glavni razlog za poškodbe dihalnih poti in večjo možnost pljučnice influence A in okužbe z respiratornim virusom.

Na dan naj bi zaužili največ dve enoti alkohola, to je dva decilitra vina ali pol
litra piva. 

PREHRANSKA DOPOLNILA
Med pandemijo se je močno povečalo tudi uživanje prehranskih dopolnil, ki vsebujejo hranila z vplivom na imunski sistem. Čeprav so ta na voljo brez recepta, pa strokovnjaki priporočajo, da se pred nakupom posvetujemo z zdravnikom. Nerazumno in čezmerno uživanje prehranskih dopolnil ima lahko negativne učinke na naše zdravje. Zavedati se moramo, da so ta namenjena le dopolnjevanju osnovne prehrane v primeru zdravstvenih omejitev (npr. bolezni, alergij) ali pri povečanih telesnih potrebah, kot so nosečnost, dojenje … Zato izbirajmo prehranska dopolnila, ki našemu telesu zares primanjkujejo. To pa lahko potrdimo le s (krvnimi) preiskavami.

Pomemben del imunskega sistema je tudi črevesna mikrobiota, ki je tesno povezana z našimi pljuči. Če se poruši ravnovesje v črevesni mikrobioti, to vpliva na pljuča in obratno. V obeh primerih pa se poveča možnost okužbe ali vnetja. Pravo ravnovesje črevesne mikrobiote nam pomagajo vzdrževati probiotiki. Vsebujejo jih fermentirani mlečni izdelki ali pa jih uživamo v obliki kapsul ali praška.