Pandemija covida-19 je v Sloveniji razkrila tudi drugo pandemijo – pomanjkanje vitamina D, ki je pogostejše kot pomanjkanje katerega koli drugega vitamina v našem telesu. Posledice nizke ravni vitamina D pa so škodljive za naše zdravje, zato je pomembno, da ga imamo posebej v zimskem času dovolj, opozarja Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog z Interne klinike UKC Ljubljana.

VZROKI ZA POMANJKANJE
Najverjetnejši razlog za precejšnje pomanjkanje vitamina D je predvsem sodoben način življenja: premalo časa smo na prostem, saj se vedno bolj zadržujemo v zaprtih prostorih. Zato težje pridobimo zalogo vitamina D po naravni poti – prek sončne svetlobe. Zato je to vitamin, ki mu pravimo kar sončni vitamin. Najbolj nam ga primanjkuje od jeseni do sredine pomladi, torej od septembra do maja. Takrat ga je smiselno uživati kot prehransko dopolnilo.

Prodiranje vitamina D v naš organizem skozi sonce nam preprečujejo tudi sončne kreme, na pomanjkanje pa vplivajo še temna polt ter številna zdravila, kot so kortikosteroidi, antiepileptiki in nekateri antibiotiki. Med vzroki, da je v našem telesu tega vitamina manj, kot ga potrebujemo, so tudi številne kronične bolezni prebavil, celiakija, kronična vnetna črevesna bolezen, presnovne bolezni, debelost in številne druge.

PRIPOROČILA ZA NADOMEŠČANJA VITAMINA D V PANDEMIJI COVIDA-19
Konec lanskega leta so zdravniki pod vodstvom prof. dr. Marije Pfeifer v Sloveniji napisali priporočila za nadomeščanje vitamina D pri posameznikih s tveganjem za njegovo pomanjkanja v odmerku od 800 do 2000 enot vitamina D na dan za odraslo populacijo. V primeru simptomov okužbe covida-19 pa 14.000 enot na dan prve štiri dni po začetku simptomov, nato enako kot predhodno. Ob upoštevanju priporočenega odmerka vitamin D nima neželenih učinkov. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim, ki imajo znane višje nivoje
serumskega kalcija, bolezen ledvic ali ledvične kamne ter druge kronične in pridružene bolezni.

UČINKI VITAMINA D
Vitamin D deluje na naš organizem na različne načine: vpliva na presnovo kalcija in fosforja ter na mineralizacijo kosti. Pomembni so tudi njegovi učinki na mišični sistem, kjer preprečuje katabolizem in je še kako pomemben pri preprečevanju izgube mišičnine zlasti pri starejših. Pomemben je tudi njegov vpliv na hormonski sistem, na ženske in moške spolne hormone, pri moških prav vitamin D značilno zvišuje raven testosterona. Med vsemi skupinami vitaminov je vitamin D poseben, saj je bolj kot vitaminom podoben
hormonom, zato ga v hrani težko najdemo. Ugodno vpliva še na psihično stanje ter zmanjša tveganje za anksioznost in depresijo. Zanimive so študije, ki kažejo, da zmanjša tveganje za rakave bolezni in avtoimunske bolezni. Zlasti pomemben pa je njegov vpliv na naš imunski sistem – odzivanje našega telesa
ob virusnih okužbah. 

VITAMIN D IN IMUNSKI SISTEM
Vitamin D aktivira naš imunski sistem, da se lažje ubranimo virusnih okužb, z njegovo pomočjo je tudi potek respiratornih virusnih obolenj bolj blag. Prav zato je vitamin D tako pogosto omenjen tudi med pandemijo koronavirusne bolezni. Številne študije iz obdobja pandemije covida-19 so pokazale, da večinoma hudo obolevajo le posamezniki s pomanjkanjem (pod 50 nmol/l) ali hudim pomanjkanjem (pod 30 nmol/l) vitamina D. To kaže, da igra vitamin D pomembno vlogo pri preprečevanju hudega poteka bolezni že pred okužbo ali tik po prvih bolezenskih znakih. Ko virus vdre v naše telo, mora biti naš imunski sistem že pripravljen na to, da odstrani virus, sicer je razmnoževalno obdobje virusa obsežnejše in bolezen hujša. V poznejši fazi okužbe covida-19, na primer deset dni od začetka simptomov, ko bolnik potrebuje hospitalizacijo, pa je raven vitamina D pomembna za ublažitev citokinskega viharja, ki je lahko življenjsko usoden. Vendar tedaj vitamin D ne more imeti več takšne pomembne vloge kot pred okužbo ali takoj po začetku simptomov.

ŽIVILA, BOGATA Z VITAMINOM D
Pozimi smo zaradi pomanjkanja sonca prikrajšani tudi za pridobivanje vitamina D. Kako ga torej lahko dobimo? Najboljši način je morska hrana, ki pa pri nas ni prav pogosto na jedilniku. Največ vitamina D je v divjem lososu (v 100 gramov ga je 400 enot), če pa je losos umetno gojen, je v njem do štirikrat manj vitamina D. Približno 20–30 enot vitamina D vsebuje rumenjak, zelo malo ga je v mleku. So pa študije pokazale, da imajo jajca kokoši, ki so rejene na prostem, in mleko krav, ki se pasejo na soncu, do trikrat več vitamina D kot pri živalih iz hlevske reje. Nekaj vitamina D v obliki D2 je tudi v gobah. Ker s hrano težko zadostimo potrebi po vitaminu D v jesenskih in zimskih mesecih, ga moramo dodajati.

VITAMIN D NA RECEPT
Do recepta za vitamin D so upravičeni tisti, pri katerih je tveganje za pomanjkanje isoko, to je pri vseh starostnikih in tistih, ki poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu.