V Trebnjem in njeni okolici so danes trije veliki in znani predelovalci mleka, prvi med njimi pa so bili Marnovi iz Jezera. Več kot petnajst let je že od takrat, ko so v manjši sirarni ob hiši začeli nastajati prvi hlebčki sira, jogurti in druge mlečne dobrote.

»Naša kmetija je vrtičkarska,« se pošali Peter Marn, nosilec dopolnilne dejavnosti predelave mleka. Šaljivo nam je želel povedati, da je njihova kmetija sicer večja od povprečne slovenske kmetije, a vseeno premajhna, da bi lahko živeli le od oddaje mleka. »Mama Nada je bila zelo napredna in je že zelo zgodaj videla, da je naša najboljša priložnost za razvoj kmetije oplemenitenje mleka. Če je še pred nekaj desetletji veljalo, da na kmetiji lahko od dela svojih rok živi od 20 krav molznic ena oseba, temu danes ni več tako. S takim številom živali v hlevu lahko kmetija napreduje le, če se odloči za širitev ponudbe s svojimi izdelki,« meni Peter. Ker je najmlajši med petimi otroki v družini, je pravzaprav odraščal ob mami in se ob njej tudi veliko naučil. »Mleko je živa snov, vsak dan je drugačno in le s prakso spoznaš vse njegove lastnosti. Je pa tudi neverjetno vsestransko, iz njega lahko narediš marsikaj, zato se razvoj nikoli ne konča,« je prepričan Peter. Svoje znanje o mleku je izpopolnjeval tudi na sirarskem izobraževanju na Ptuju, največ, pravi, pa se nauči ob delu pri sirarskem kotlu.

Ugodje živali je najpomembnejše za kakovost mleka.

POLOVICO MLEKA PREDELAJO
Kmetija na začetku strnjene vasi ima 12 hektarjev obdelovalnih površin – sedem hektarjev trajnih travnikov in pet hektarjev njiv – ter 16 hektarjev gozda. »Trenutno na njivi raste ajda, sicer pa sejemo največ koruze in žita: pšenice in pire. Smo tradicionalna živinorejsko-poljedelska kmetija že vsaj 200 let, odkar je pri hiši priimek Marn. V hlevu na prosto rejo imamo 22 krav molznic in telice, skupaj okoli 55 glav. Imamo govedo črno-bele pasme, ki da med vsemi pasmami največ mleka, za večjo vsebnost beljakovin in maščobe pa bi bila morda boljša kakšna druga pasma.« Kljub temu o menjavi in večanju črede Peter ne razmišlja, raje bo širil sirarno. »To so načrti, ki jih želim uresničiti v naslednjih petih letih. Zdaj predelamo polovico prirejenega mleka, lahko pa bi ga tudi več.« Največ dela je na njegovih ramenih, pomagajo mu tudi žena Tanja in drugi družinski člani. Žena je sicer zaposlena in skrbi še za njuna dva otroka in tako bo tudi ostalo, pravi Peter. V teh nepredvidljivih časih je redni dohodek na kmetiji dragocen. 

Največ mleka predelajo v sir.

Priložnosti za širitev prodaje je še veliko in s tem tudi povečanje predelave mleka. V Trebnjem in po Dolenjskem so Marnovi izdelki v marsikateri zadružni trgovini, njihovo mleko in mlečne izdelke pijejo in jejo tudi otroci okoliških osnovnih šol, ob sobotah prodajajo na tržnici v Trebnjem, viški mleka pa potujejo v Ljubljanske mlekarne. Peter pa se pri iskanju poslovnih priložnosti ne omejuje na lokalno okolje, ampak si želi prodreti tudi širše. Tako je bil pred tremi leti uspešen na razpisu večje trgovske mreže pri nas, s čimer je dobil priložnost, da šest- do sedemkrat na leto v omejeni ponudbi napolni njihove hladilnike z njegovimi jogurti – navadnimi in sadnimi. »Moja želja je, da bi v tej trgovski verigi prodajal vse leto, saj opažam, da ljudje radi izberejo naše izdelke. Vse več je takih kupcev, ki se zavedajo prednosti lokalne hrane za svoje zdravje in so zanjo pripravljeni odšteti kak cent več. Ljudem preprosto ni vseeno, kaj jedo,« je prepričan Peter.

S partnerskim sodelovanjem z vseslovenskim trgovcem se je Peter hitreje in lažje približal kupcem po vsej Sloveniji in tako povečal tudi prepoznavnost blagovne znamke Kmetija Marn, pod katero tržijo njihove mlečne izdelke in sire. Ker kupce prepriča kakovost izdelka, se ponje tudi vračajo. Mamina odločitev za predelavo mleka, pravi, je bila zato pravilna, saj jih padanje odkupne cene mleka ne prizadene tako močno kot tiste kmetije, ki svoje mleko le oddajajo mlekarnam. Na kmetiji Marn iz domačega mleka nastajajo navadni in sadni jogurti, kefir, albuminska skuta in sir za žar ter siri: mladi, dimljeni in zorjeni z dodatki popra ali čilija in navadni. V kratkem pa bodo začeli izdelovati tudi kislo mleko.

Ponudba okusov jogurtov je pestra.

VELIKO MOŽNOSTI, PREMALO ČASA
Najbolj znan, cenjen in prodajan Marnov izdelek so siri. Ti zorijo vsaj dva meseca, še bolje tri, pravi Peter. Težki so okoli 2,5 kilograma, delajo pa tudi manjše na željo strank. Kakovost sira je seveda najprej odvisna od mleka, zato se sirarsko delo začne že s kakovostno krmo: »Naša osnovna krma je suha mrva, zmerno pa živali krmimo tudi s koruzno in travno silažo s čim manj vlage v njej, prehrano uravnotežimo še z vitaminsko-prehranskimi dodatki. Nič manj pomembna ni higiena pri molži, šele nato svoje doda sirarjeva roka.« Pri delu z mlekom, pravi Peter, si lahko zelo ustvarjalen, vseeno pa ni časa, da bi delali še več različnih izdelkov. »Imamo dva kotla z 200 in 800 litri in skoraj ni dneva, da bi bila prazna. Največ mleka porabimo za sir, okoli 500 litrov na teden, jogurti pa so zamudni za izdelavo – vzamejo ves dan. Odločili smo se tudi, da ne bomo delali masla, saj bi s pobiranjem smetane z mleka osiromašili
naše druge mlečne izdelke. Tega pa ne želimo,« zatrjuje Peter, ki v kratkem načrtuje razvoj novega izdelka – kislega mleka. Vse izdelke je nato treba še razvoziti, poskrbeti za promocijo in vodenje evidenc, zato je za enega človeka to včasih kar velik zalogaj. Z dobro voljo in potrditvijo strank, ki so zveste njihovim izdelkom, pa je tudi to mogoče premagati.