Mednarodni projekti ERASMUS+ živijo z izmenjavami dijakov. Zadnji dve leti smo bili zaradi širjenja epidemije in omejitve gibanja povsem nemočni. Izmenjave so se prenehale, ne pa tudi projekti. Tako se je dogajalo tudi s projektom Let it rain! A Solar Powered Irrigation System Built by Students.

Sodobna tehnologija nam sicer omogoča, da se povezujemo na daljavo, vendar so le osebni stiki lahko duša projekta. Kar nestrpno smo čakali dan, ko se bomo lahko zopet srečali v živo in nadaljevali z delom. Končno smo dočakali tisti  vetli trenutek, ko se je ponudila možnost, da se srečamo s partnersko šolo v Mariboru.

Po 664 dnevih čakanja in 18-urni vožnji z vlakom smo si lahko zaželeli prisrčno dobrodošlico na mariborski železniški postaji z dijaki in njihovima profesorjema, spremljevalcema iz Hamburga v Nemčiji. Nič nismo izgubljali časa, ampak polno izkoristiti vsak trenutek druženja. Takoj po namestitvi v dijaškem domu smo se odpravili na ogled Maribora. Goste je navdušila reka Drava, nad njenim obrežjem vzpenjajoči se Lent, Glavni trg s fontano, Trg svobode s »Kodžakom«, mestni park in Piramida, od koder je čudovit pogled na mesto in Dravsko dolino.

Izmenjava je priložnost, da gostje spoznajo tudi druge dele Slovenije. Tokrat smo se odločili, da jim pokažemo lepote Zgornje Savinjske doline. Na poti smo se ustavili v Kampu Menina, kjer so dijaki preizkusili svoje plezalne sposobnosti ter uživali ob spustih po jeklenih vrveh (zipline) in supanju po tolmunu prijetno sveže Savinje. Od tod smo se odpravili naprej po dolini, ki se začne ožiti in se pri Igli povsem stisne. Gostje iz Nemčije so kar sami preizkusili, kako so še pred 120 leti prebivalci Solčave in Logarske doline hodili v Luče: čez Iglo, seveda. Mladi so si težko predstavljali, da takrat na tem delu še ni bilo ceste. Mi pa smo se po njej podali naprej proti vhodu v gornji del doline, kjer se nam je naenkrat razprl prečudoviti pogled na s soncem obsijano cesto in drevesa v ozadju prekrasne kulise Kamniško-Savinjskih Alp. Pot smo nadaljevali do slapa Rinka, ki se je kljub dolgemu sušnemu obdobju še vedno kazal v vsej svoji veličini. V prostem času smo tudi kegljali, iskali izhod iz Escape rooma, se potepali po Pohorju in neizmerno uživali ob adrenalinskem spustu s poletnimi sanmi.

SPOZNAVANJE ŠOLE
Ker smo po več kot dveh letih lahko ponovno pozdravili dijake iz Stadtteilschule Rissen iz Hamburga v Nemčiji, smo priložnost izrabili tudi za to, da smo jim razkazali šolsko posestvo in predstavili dejavnosti, ki so na naši šoli v ospredju: skrb za živali v terariju, čebelarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, pridelava zelenjave in vinska klet. Glede na to, da se naša šola ponaša že s skoraj stoletje in pol dolgo vinogradniško tradicijo, smo zanje pripravili ocenjevanje različnih sort jedilnega grozdja. Vsakdo je predstavil svojega favorita, zmagovalci pa so bile vse sorte, saj je bilo grozdje brez razlike izjemno okusno.

KAJ IMAJO SKUPNEGA TLA IN SONČNA ELEKTRARNA?
Verjetno bolj malo, a za naš projekt to ne drži, saj smo tla povezali z namakalnim sistemom, ki ga poganja elektrarna na sončno energijo. Pri našem skupnem projektu smo namreč spoznavali različne tipe tal in vpliv namakanja. Prek različnih eksperimentov so dijaki opazovali, kako lahko najhitreje ugotovijo, kakšna so tla na vrtu, njivi, travniku in v sadovnjaku ali vinogradu. Ob tem so dijaki hitreje spoznali, kako namakamo različna tla in kakšne pogoje za rast imajo rastline. Cilj projekta se je nanašal prav na namakanje s pomočjo rabe sončne energije. V Hamburgu so manjšo sončno elektrarno postavili dijaki, pri nas pa je za to poskrbelo podjetje BeSolar. Ob tokratni izmenjavi pa smo našo sončno elektrarno tudi zagnali. Morda se zdi nenavadna kombinacija tudi analiza vode in trgatev, ne pa za projekt ERASMUS+ in našo izmenjavo dijakov. Mi smo se je lotili takole: najprej smo z analizo vzorcev vode razkrili, katera voda je najprimernejša za namakanje vinogradov, da se bo jeseni moč veseliti slastnega mošta.

IZMENJAVA JE USPELA!
Prehitro je prišel konec našega druženja. Na železniški postaji smo se poslovili od naših gostov z željo, da se kmalu zopet srečamo, takrat v Hamburgu. Vsi sodelujoči smo se strinjali, da smo se z našo izmenjavo vrnili v normalno vsakdanje življenje. Še bolj pomembno pa je, da se je v tednu našega druženja stkalo veliko novih prijateljstev, ki jih bo obisk v Hamburgu samo še okrepil.

Pripravil: Simon Gračner