Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine spodbujata inovativnost med mladimi na podeželju, zato vsaki dve leti izbirata najinovativnejšega mladega kmeta/kmetico. Letos se je na izbor IMK 2021 prijavilo enajst kandidatov, zmagovalca bodo razglasili konec oktobra.

Glasujete lahko na: 

GLASOVANJE IMK 2021

EVA PAVLIČ SEIFERT, magistra vizualnih umetnosti, se je skupaj s partnerjem Aljažem preselila iz mestnega vrveža na Nizozemskem na hribovito podeželje v Novi Kot pri Loškem Potoku. Na 800 metrih nadmorske višine sta našla staro kmetijo z nekaj kmetijskimi zemljišči in hiško, ki sta jo obnovila sama. Na 1,2 hektarja velikem posestvu sta si ustvarila svoj dom. V revnem kraškem svetu, močno zaraščenem in z mrzlim zimskim podnebjem, mladi par dokazuje, da lahko vsak pridela hrano. Samooskrbna kmetija, ki jo vodita Eva in Aljaž, deluje na način regenerativnega kmetovanja. Novo znanje črpata iz tujih in domačih spletnih strani, literature, veliko pa se sproti naučita sama. Lotila sta se reje perutnine: pitovnih piščancev, kopunov in kokoši nesnic. V ograjenem pašniku domujeta dva krškopoljska prašiča. Poleg živali skrbita za velik zelenjavni in zeliščni vrt, na katerem pridelujeta hrano zanju. Pomemben dohodek jima prinašajo delavnice, na katerih udeležence učita regenerativnega kmetovanja in tesarstva, ki ga obvlada Aljaž. Njuna obnova hiše iz lesa in uporaba sončne toplote v različnih pozicijah glede na letni čas jima omogoča vzgojo sadik za poznejšo setev in celo vzgojo piščancev. Vse te spretnosti in ideje znata predstaviti udeležencem delavnic in drugim obiskovalcem pri Mandrovih. Svojo domačijo pod imenom Hiša Mandrova predstavljata svetu prek različnih medijev – tako družbenih kot spletnih strani, nemalokrat sta bila gosta v različnih radijskih in televizijskih oddajah. V prihodnosti želita obogatiti svojo ponudbo. 

KATJA SINKOVIČ iz Vrenske Gorce pri Bučah je mlada prevzemnica družinske kmetije na prelepem razgibanem osrednjem delu Kozjanskega. Na kmetiji se ukvarja s prirejo kravjega mleka in njegovo predelavo v različne izdelke. Živali se pasejo na bližnjih pašnikih, na 20 hektarjih pa pridelajo večino hrane za govedo, ki je od leta 2018 nastanjeno v posodobljenem hlevu. Na kmetiji se že več kot 50 let ukvarjajo s prirejo mleka, Katja pa je že tretji rod, ki mleko tudi predela. Zaradi obsega dela se je poleg zaposlitve Katje odprlo še eno delovno mesto, v sezonskem času pa najamejo dodatno pomoč pri predelavi in prodaji mleka. Znanje, skrb za higieno in dobre življenjske pogoje živali potrjuje tudi certifikat Izbrana kakovost za vse njihove mlečne izdelke. Svoje izdelke prodajo več kot dvajsetim šolam in vrtcem, bližnjim restavracijam, v trgovinah v okolici, termah Olimje, na eni od kmetij in neposredno na domu. Do njihove dobre prepoznavnosti je pripomoglo tudi vzajemno sodelovanje v lokalnem okolju. Na degustacije pridejo gostje iz term Olimje, sodelujejo s TIC – Visit Podčetrtek. Veliko prepoznavnost pa jim je prineslo mednarodno priznanje in snemanje reklame. Z novim inovativnim izdelkom je Katja omogočila obstoj in razvoj kmetije. Iz lastnega zamrznjenega jogurta pripravlja sladoled Frozi. Ne samo, da ga lahko mali in veliki navdušenci jedo svežega iz aparata, ampak si ga lahko v embalaži odnesejo tudi domov. V sodelovanju s čebelarjem dr. Petrom Kozmosom pa sta razvila tudi nov izdelek Medko, v katerem sta združena sveže mleko in sladki med. 

ROK GARTNAR je eden izmed šestih otrok, ki prihajajo s kmetije z domačim imenom pr’ Lovrih na Srednjem Brdu pri Gorenji vasi. Na hribovski kmetiji se ukvarjajo z rejo krav molznic, že vrsto let oddajajo mleko. Vsi člani družine pomagajo pri skrbi za okoli 30 glav govedi, 16 hektarjev kmetijskih zemljišč in 20 hektarjev gozda. Rokova mama je leta 2017 pustila službo in priglasila dopolnilno dejavnost peke kruha, potic in peciva na tradicionalni način. Delo na nagnjenih in strmih parcelah na gorenjskih vzpetinah ni enostavno. Velikokrat morajo kmetje pri delu poprijeti za enostavno kmečko orodje. Rok je želel fizični napor zmanjšati, hkrati pa izboljšati varnost pri delu. Tako je z znanjem iz srednje strojne šole, iskanjem novih spoznanj v tujini in ob pomoči bratov izboljšal gorsko mehanizacijo in razvil nove inovativne stroje. Leta 2019 je Rok patentiral nov stroj – zgrabljalnik za enoosne delovne stroje. In prav ta stroj je nadomestil ročno grabljenje po strminah. S strojem se premikaš po pokošeni travi, kar je pomembno z vidika varnosti. Njegova uspešnost pa se vidi v povečanem povpraševanju. K strojnemu parku so dodali še tračni obračalnik in gnojevko, vse z ogromno dodatne opreme in prilagojeno za hribovsko kmetovanje. Zeleno-modri stroji iz Gorenjske osvajajo celotno Zahodno Evropo in navdušujejo s svojo praktičnostjo. Rok in njegova ekipa vidijo še veliko možnosti in tržnih niš, ki se ponujajo zlasti za zahtevne terene za kmetijsko pridelavo, kot so v Sloveniji in velikem delu Evrope. V bližnji prihodnosti želijo zgraditi nove proizvodne prostore s pisarnami, restavracijo z lokalno ponudbo, možnostmi nočitev in demonstracijskimi prostori. Z dodatnimi zaposlitvami bodo lahko izpopolnili, domislili, preizkusili in prodali nove stroje. 

BARBARA ZAKRAJŠEK skupaj s partnerjem Boštjanom ob rednih službah skrbi za dve kmetijski gospodarstvi. Ena je v lasti Boštjana in je na bližnjem hribu. Tam se na 10 hektarjih pašnikov, ki so urejeni v čredinke, pasejo križanci med črnim angusom in škotskim govedom. Rezultat križanja je dobro priraščanje telet, ki jih prodajo pri starosti enega leta, odlična kakovost in zanimiv izgled živali. Na kmetijah v Šentjurju na Polju redijo pitano govedo pasem limuzin in šarole, ki jih uhlevijo pri teži 250 kilogramov, redijo 10 mesecev in prodajo najboljšim kupcem. Nemalokrat tudi v tujino, saj jima tam ponudijo boljše plačilne pogoje. Kmetija obsega okoli 10 hektarjev, nekaj zemlje imajo najete. Za kakovostno in pospešeno zorenje gnoja in gnojnice uporabljajo biodinamične pripravke. Tako oskrbijo njive z najboljšim gnojenjem, kar pripomore k rodovitnosti zemlje in dobri letini. Nekaj mesa predelajo v suhomesne izdelke. Na poljih pridelujejo koruzo za krmo živine, ob kolobarjenju pa so naprej pridobili ajdova semena. V želji po novem izdelku sta iskala znanje in recept za pripravo dobre ajdove moke. Tako je Barbara priglasila dopolnilno dejavnost mlinarstvo. Žita sejejo večinoma na lastnih njivah, na katerih pridelujejo ajdo, ječmen, piro in koruzo. Žito pred predelavo osušijodo primerne stopnje vlažnosti, ga termično očistijo in nato meljejo na lastnem mlinu na kamen. Njihova posebnost je pirin riž, ki ga dajo v čistilec žit z brusnimi kamni. V prihodnje načrtuje še prodajo kompleksnih žitnih granol iz več vrst žit z dodatki oreščkov in suhega sadja. Pri delu si pomagajo z raznovrstnimi doma narejenimi stroji. Ideje dobivajo med delom, saj ga želijo zaradi službenih in družinskih obveznosti čim bolj optimizirati. Tako sta oblikovala in s pomočjo soseda v zagon spravila domačo sušilnico in dvigalo za težke vreče. Da so Zakrajškovi izdelki dobri, dokazuje tudi certifikat kakovosti
Sevnica premium. 

SARA BRGLEZ ZAJEC se je na letošnji izbor prijavila s posebno ponudbo izdelkov iz sveta etnobotanike pod imenom Linca, ki nastajajo na koroški kmetiji na 845 metrih nadmorske višine. Sarina tiha želja je že od nekdaj bila ustvarjati na kmetiji. S svojo družino se je iz mesta preselila na kmetijo starih staršev, kjer so prostor našli čreda ovac, čebele, kokoši nesnice in pester rastlinski svet. S priglasitvijo številnih dopolnilnih dejavnosti si je Sara ustvarila delovno mesto na kmetiji. Pripravlja 50 certificiranih izdelkov iz zelišč in sadja, prireja vodena doživetja v učnem botaničnem delu kmetije in oglede kmetije. Ker je zavezana ohranjanju zdrave pridelave in prehrane, kmetujejo po načelih biodinamike. Zaradi potrebe po širitvi kmetije sta z možem kupila še dve sosednji kmetiji. Sara tesno sodeluje z lokalnimi kmetijami, okoliškimi šolami, knjižnico in kmečkimi ženami. Svoje izdelke prodaja na domači kmetiji, v lokalnih trgovinah, kmetijskih zadrugah, v  kratkem pa bo imela tudi spletno stran. Cilji kmetije so ohranjati spodbudno okolje za kmetijstvo za bodoče rodove, razvijati butične prehranske izdelke, nadgraditi bogato učno okolje o botaniki in izdelkih s kmetije na delavnicah s prenosom znanja na mlajši rod. 

Mladi prevzemnik SIMON ČRETNIK je zgradil nov, najmodernejši hlev za rejo krav molznic. Hlev je brez ležalnih boksov na prepustnih tleh, ki imajo to posebnost, da nemudoma odstranijo urin, kravjaki pa ostanejo na površju. Za čiščenje teh pa poskrbi poseben robot. Da je počutje živali še boljše, ima v hlevu zelene pregrade iz bambusa in murve. Hlev, ki stoji v Žalcu, so razvijali tehnologi na Nizozemskem. Tla »high welfare floor« omogočajo, da so krave nenehno na suhem, kar bistveno izboljšuje njihovo zdravje. S takšnim tipom hleva se v ozračje spušča kar 80 % manj amonijaka v primerjavi s klasičnimi sistemi uhlevljanja živali. Simon z družino skrbi za 85 glav govedi. Za njih prideluje hrano na 32 hektarjih kmetijskih zemljišč. Čeprav so ga najprej zanimali stroji, je kmalu prevzel delo predhodnikov in se kot tretja generacija začel ukvarjati s prirejo mleka. Pri tem je ob gradnji hleva razmišljal, kako izboljšati zdravje živali, podaljšati njihovo dolgoživost in sebi zmanjšati delo.

KATARINA PUHAN GJERKEŠ je mlada prevzemnica turistične kmetije Puhan, ki se nahaja med vinogradi v Bogojini. Skupaj z možem in ob pomoči upokojenih staršev uspešno vodi turistično kmetijo, ki sta jo pred dvajsetimi leti uredila njena starša. Posebnost njihove kmetije je združitev dveh kmetij – v Bogojini vodijo turistično kmetijo s sobami, degustacijskim prostorom, vinsko kletjo in vinogradi, v Černelavcih pa imajo hlev s 100 prašiči, ki jih predelajo v lastni klavnici. Hrano za prašiče pridelajo na 12 hektarjih obdelovalnih površin. Vino, mesnine,marmelade, vloženo zelenjavo, bučno olje, sadje in svežo zelenjavo pridelajo na svoji zemlji. Kar jim zmanjka, dokupijo pri lokalnih ponudnikih. Vse izdelke ponujajo v novi domači trgovinici in prek spletne trgovine. S tem ohranijo stik s potrošniki, kar se je izkazalo kot posebno koristno med zaprtjem. Na njihove prodajne police pa prihaja prav poseben izdelek – kozmetična krema iz svinjske masti, ki jo je razvila Katarina. V prihodnje želijo na družinski kmetiji razviti še več izdelkov in dodatno zaposliti delovno silo. Prav tako želijo povečati odprti čas kuhinje in trgovine, saj so trenutno zaradi potrebe dela na kmetiji odprti le ob koncu tedna. Katarina je ljubezen do dela na kmetiji pridobivala med odraščanjem. Ko je hodila v šolo, se je po pouku pogosto učila kar pri mami v kuhinji.

TIMOTEJ KOVAČ iz Palčja pri Pivki je študent Biotehniške fakultete, Oddelka za zootehniko, in prevzemnik kmetije svojega starega očeta. Kmetija ni tradicionalna, saj je razdrobljena po pašnikih in ni na »domačem dvorišču«. Z družino živi na kraškem področju, na razgibanem terenu, kjer jim dodatne težave povzročajo močne in dolgotrajne suše na plitkih kraških tleh. Da bi pridobil zadosten obseg kmetijskih površin, se je Timotej lotil rekultiviranja nekdanjih lastniških in najetih pašnikov, ki so bili neprehodno zaraščeni. Na ta način je dobil 80 hektarjev kmetijskih površin, s katerimi mora ravnati razumno, da na njih pridela dovolj krme za izbrane pasme goveda in pasemske križance drobnice. V »pašni managment« sodijo skrbno urejanje čredink in setev travno-deteljnih mešanic z vključevanjem zeli, ki se najbolje obnesejo na plitkih kraških tleh in so odporne na hudo sušo. Optimalno in ustrezno rastlinsko pestrost na pašnikih je dosegel z veliko lastnega znanja, preizkušanjem in iskanjem optimalnih rešitev doma in v tujini. Poleg dodelanega pašništva je Timotej vložil veliko znanja tudi v izbiranje optimalne pasme govedi glede na potrebe potrošnikov in trga in zmožnosti paše. Odločil se je za govedo pasme brezrožni mesni simental, ki ga je pripeljal iz tujine. Ta pasma daje optimalen izplen kakovostnega mesa. Poleg 40 glav govedi skrbi še za 21 ovc in jagenjčkov. Pri reji drobnice se je odločil za tropasemsko križanje slovenske avtohtone istrske pramenke s pasmo dorper ter pripustom teh križancev z ovnom texel. Pridobil si je dobre rejske rezultate, s katerimi želi navdušiti kooperante za zadostno prirejo in ponudbo mesa. Njegov zelo pomemben prispevek je rekultiviranje z nekakovostnim gozdom zaraščenih kmetijskih površin, ki zlasti v sušnih obdobjih predstavljajo nevarnost za požar. Je tudi zgled za prirejo mesa in mleka na slabših kmetijskih površinah in obenem možnosti ohranjanja njivskih površin za prepotrebno samooskrbo s hrano. Timotej začenja z gradnjo objektov za predelavo mesa v sodelovanju z drugimi kmetijami, da bo lahko zagotovil večje količine kakovostnih izdelkov na slovenskem trgu. Svoje znanje dopolnjuje prek različnih projektov, dopolnilne dejavnosti svetovanja pa svoje znanje z veseljem širi naprej.

ANTON POŽAR iz Vrhpolja pri Moravčah se je pred desetimi leti odločil končati svojo zgodbo v kuhinji in se podati na novo pot, ki je bila speljana med njivami z zelenjavo na domači kmetiji. To je s pravim poslovnim pristopom nadgradil do te mere, da omogoča zaposlitev še trem osebam. Delo imajo dobro razdeljeno, saj verjamejo, da je uspešnost kmetije v njeni sistemski ureditvi. Anton je že pri delu v službi ugotovil, da je potreba po oprani, očiščeni in narezani zelenjavi velika, kar je spretno izkoristil na svoji kmetiji. Na 11 hektarjih pridelujejo različne vrste in sorte zelenjave (krompir, čebula, rdeča pesa, repa, zelje, solata, buče …), ki jo prodajo svežo ali pa očistijo, narežejo in vakuumsko pakirajo v večjo embalažo. Zelje in repo tudi kisajo, vendar ju sami ne polnijo, saj nimajo svoje polnilne linije, saj bi jim gradnja takšnega obrata predstavljala velik finančni vložek. Tisti čas raje delajo na polju in pripravljajo zelenjavo za prodajo. Poleg prodaje stalnim strankam svojo zelenjavo ponujajo velikim kuhinjskih obratom v šolah in vrtcih, njihove z vitamini polne izdelke pa lahko kupimo tudi v večjih trgovinah znanih trgovcev. Zelenjavo dokupujejo tudi od okoliških kmetov, da lahko zadostijo potrebam trgovskim prodajnim verigam. Čeprav ponujajo paleto raznovrstnih izdelkov, je tisti, s katerim se potegujejo za naziv inovativnega mladega kmeta, rdeča pesa v trakcih. Njihova posebnost je zorenje v lesenih hrastovih sodih, saj pri vsem delu stremijo k čim bolj naravni pridelavi in predelavi. Optimalne izdelke so razvili v dobrih treh letih preskušanja. Posebnost tega izdelka je, da rdečo peso samo pasterizirajo, zato vsebuje ogromno vitaminov. Požarjevi se zgodb lotijo celostno – tudi za rdečo peso so veliko raziskovali in ugotovili, da vsebuje ogromno zdravilnih učinkovin. V prihodnosti se obetajo novi izdelki iz zelenjave, saj člani družine odlično sodelujejo na domači kmetiji, vzdržujejo kakovost svojih izdelkov in razvijajo nove. Verjamejo v svoj izdelek in se vsak dan z veseljem odpravijo na njive in v predelovalni obrat. 

Sestri KATJA in BARBARA LEBER VRAČKO iz Jedlovnika pri Zgornji Kungoti sta po poklicu pravnici, vendar ju je podeželski mir in prilagodljivost dela na kmetiji pripeljal nazaj na vinogradniško in živinorejsko kmetijo njunih staršev. Leta 2017 so se člani družine dogovorili za razdelitev kmetije na dva dela – kmetiji sta tako registrirani kot samostojni enoti s potrebnimi registracijami. Vsaka sestra tako kmetuje na svojem delu kmetije in vsaka posebej razvija po eno panogo, ki sta bili prej združeni v okviru ene kmetije: živinoreja s prirejo mleka in vinogradništvo. Katja je lastnica vinogradov in gradi nov objekt
z vinsko kletjo in dvignjenim degustacijskim prostorom. Družina ima izjemne izkušnje iz gostinstva, zato bo kmetija v okviru turistične dejavnosti ponudila gostom hrano s pou – darkom na lokalnih jedeh in vinske degustacije. Gostom bodo nudili tudi prenočitve v štirih sobah. Obdelujejo pet hektarjev vinogradov,
zasajenih z značilnimi štajerskimi sortami trte. Grozdje trgajo ročno, s skrbno selekcijo pa zagotavljajo najvišjo kakovost njihovih vin. S turistično dejavnostjo želijo približati domačo krajino in kmetijo gostom in obiskovalcem, ki so že sedaj večinoma tuji. Barbara je prevzela del kmetije z mlečno prirejo in rejo krav molznic. Čreda, ki šteje dobrih 100 glav živine, ima sodoben, lesen hlev proste reje in opremo, ki zagotavlja čim boljše počutje krav molznic. Mlada živina in presušene krave se večji del leta pasejo. Sami osemenjujejo in opravijo korekcijo parkljev, ob poslušanju glasbe, krtačenju, poletnih tuših in ventilaciji pa živalim omogočajo optimalne življenjske pogoje. V prihodnosti želi Barbara staro klet preurediti v sirarno, da bo lahko izpopolnila svoje mlečne izdelke. Na strehi hleva je nameščena sončna elektrarna z zmogljivostjo 112 kilovatov. Na izbor sta se prijavili s posebnim izdelkom – slamice iz ržene slame. Do ideje so prišli skupaj z mamo Alenko, ki svojo strast do ustvarjanja iz naravnih materialov pridno prenaša tudi na druge. Tako na kmetiji organizirajo tudi različne delavnice za različne skupine. Klasje, ki zraste na njihovi njivi, najprej požanjejo, potem stebla pokosijo, narežejo, obdelajo in spakirajo. Zaenkrat jih prodajajo doma, v kratkem pa načrtujejo tudi prodajo v večje gostinske lokale in v njihovem novem objektu, v objemu vinogradov.

GREGOR SLAVEC iz Knežaka je po starem očetu podedoval opuščeno kmetijo. Je eden redkih kmetov v svojem okolišu, saj je tu veliko obdelovalnih površin zaraščenih ali jih težko dobiš v najem. V osmih letih, odkar je začel kmetovati, je vložil veliko truda in dela, da je zaraščena območja spremenil v pašnike in tako uspešno razvijal svojo ekološko kmetijo. Na okoliških pašnikih se pase 40 koz srnaste in drežniške pasme, tri bovške ovce, 20 glav cikastega goveda, 100 kokoši nesnic in štirje osli. Štiriindvajset panjev čebel domuje v učnem čebelnjaku, ki je opremljen s steklenim predprostorom, ki omogoča nemoteno opazovanje čebelarja pri njegovem delu. Posebnost čebelnjaka je tudi ta, da je s klančino dostopen invalidom. V lasti imajo tudi gozd in deset arov sadik malin. Raznovrstna ponudba njegove kmetije k njim privablja številne obiskovalce, tako majhne kot velike. Otroci lahko na njegovi kmetiji poprimejo za delo, spoznajo pridelavo in predelavo hrane ter živali na kmetiji. Prek različnih projektov sodelujejo z osnovnimi in srednjimi šolami, domovi starejših občanov, kmetijsko-gozdarskimi zavodi ter širšo populacijo. Vse izdelke in pridelke prodajajo na svojem domu. To so jajca in domače testenine, sveže ovčje mleko in različni mlečni izdelki. Poleg izobraževanj ponuja obiskovalcem tudi degustacije, za kar mu odlično služi večnamenski objekt, ki ga je projektiral sam. V želji, da bi dodali vrednost kozjemu mleku, so se uspešno lotili izdelave sladoleda z raznimi dodatki, polnijo pa ga v embalažo iz naravnih materialov. Znanje so iskali doma in v tujini. Zaradi potreb po izdelkih brez laktoze so začeli izdelovati tudi sadni sladoled brez mleka. Uporabljajo domače maline, jagode iz druge ekološke kmetije in razne oreščke. Za sedaj je sladoled še v preskušanju, a ga nameravajo kmalu ponuditi na trgu. V prihodnje želi zgraditi dodatne objekte predvsem za skladiščenje in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, pri tem si želi povezovati tudi z drugimi kmetijami. Veliko dodano vrednost vidi v vzpostavitvi socialnega podjetja.

Nastja Gregorec, B. R.
Fotografije: Julija Kordež, ZSPM