Da je najboljše, kar lahko ponudimo na krožniku, blizu, je bilo glavno sporočilo letošnjega festivala Dobrote slovenskih kmetij v Minoritskem samostanu na Ptuju.

Za ohranjanje našega neprecenljivega kulinaričnega bogastva gre največja zahvala vsem marljivim kmečkim rokam, ki iz roda v rod negujejo naše podeželje, ohranjajo kulinarično tradicijo in jo nadgrajujejo z inovativnostjo. Da se je ponudba podeželja približala mestu in meščanom, pa so pripomogli prireditelji vsakoletnega ptujskega dogodka, ki so že pred dvaintridesetimi leti prepoznali, da lahko s senzoričnim ocenjevanjem dvignemo kakovost izdelkov s kmetij in jih s primerno promocijo približamo kupcem. Takih, ki prepoznajo kakovost in so zanjo pripravljeni seči v žep nekoliko globlje, pa je na srečo vedno več.

Vajeti dogodka, ki se je letos predstavil v sodobnejši in osveženi podobi, ima v rokah KGZ Ptuj v sodelovanju s KGZS, MO Ptuj ter ob finančni podpori kmetijskega ministrstva in Zadružnega sistema. Vsi predstavniki omenjenih organizacij so spregovorili tudi na svečanem odprtju festivala. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je povedala, da so na Ptuju izjemno ponosni na dogodek in upajo, da se bo ta tradicija ohranjala še naprej.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je poudaril pomen dogodka pri razvoju in promociji slovenske hrane in kmetijstva ter izpostavil nov spletni portal Dobrote slovenskih kmetij, ki sledi potrebam časa: kmetijam nudi novo prodajno priložnost, kupcem pa stik s kmetijami in njihovo raznovrstno ponudbo na enem mestu.

Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je poudaril, da morajo zadruge sodelovati povsod tam, kjer lahko pomagajo vestnim, skrbnim in pridnim kmetijam in jim ponuditi mesto na polici v zadružnih trgovinah. »Naša odgovornost in poslanstvo sta, da kupcu ponudimo kakovostno in lokalno pridelano hrano po čim krajši poti,« je poudaril Florjančič.

Festival je svečano odprl kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki meni, da tovrstni dogodki kažejo slovensko podeželje in kmeta v svoji odličnosti in so ponos Slovenije. »Vedno sem ponosen na vse tiste, ki imajo ob prodaji izobešeno priznanje Dobrot slovenskih kmetij. Potrošnik to opazi in tudi zato kupi izdelek.« Dogodek pa pri ljudeh vzbuja pozitiven odnos in spoštovanje do podeželja ter spodbuja nakup lokalnih izdelkov. »Z dodajanjem vrednosti kmetijskim pridelkom nadgrajujemo vrednost in pomen kmetijstva ter spoštovanje dela, ki je povezan s tem,« je še dodal.

Simpatična Sandra Čeh iz Podvincev pri Ptuju je tržno nišo našla v ponudbi izdelkov iz posušenega česna in ptujske čebule.

Namesto tradicionalnega obhoda med razstavljenimi dobrotami se je kmetijski minister sprehodil mimo vseh ponudnikov pridelkov in izdelkov s kmetij na samostanskem dvorišču v družbi mlade prevzemnice kmetije Brigite Hergan iz bližnjih Šikol. Brigita se je skupaj s partnerjem in ob podpori družine odločila za preusmeritev tradicionalne živinorejske kmetije v poljedelsko in uspešno prodira na trg z bučnim in sončničnim oljem ter drugimi izdelki iz bučnih semen. Ponudniki na tržnici so ministru in vsem obiskovalcem z velikim ponosom predstavili z zlatom nagrajene izdelke in zatrdili, da ni treba obhoditi vsega sveta, da bi odkrili, da najboljše najdemo doma. Letošnje Dobrote slovenskih kmetij so dobile novo podobo s poudarkom na zlati barvi, ki simbolizira vrhunskost izdelkov slovenskih kmetij.

SKORAJ TISOČ DOBROT
O nagrajenih izdelkih in izzivih pri organizaciji festivala pa sta spregovorila direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek in predsednik organizacijskega odbora Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, ki skupaj s sodelavci KGZ Ptuj vsako leto nosita največjo odgovornost za prireditev. »Priprave stečejo že dosti pred samim dogodkom, ki je tradicionalno maja, letos pa je bil zaradi razmer prestavljen v september. Začne se s povabilom k prijavi že v januarju, od marca do maja pa strokovne komisije opravijo senzorična ocenjevanja. Letos so ocenili 987 izdelkov v petnajstih kategorijah. Najštevilčnejše so zastopani mlečni izdelki – teh je bilo 193, 169 je bilo izdelkov iz žit, na tretjem mestu po številu prijavljenih izdelkov pa so bila olja. Največ izdelkov je iz Podravja, skupaj kar 300. Veseli smo, da so se za sodelovanje odločile tudi kmetije iz zamejstva: avstrijske Koroške in Hrvaške, od koder je pripotovalo 42 izdelkov,  največ je bilo olj,« nam je povedal Peter Pribožič. Dodal je še, da ga veseli, da je med nagrajenci veliko mladih prevzemnikov kmetij, ki vidijo razvojno priložnost v predelavi in dopolnilni dejavnosti na svojih kmetijah. Vsem sodelujočim pa je čestital za znanje, trud, voljo in pogum.

Ponudnikov izdelkov iz aronije je vedno več. Na Ptuju se je predstavljala kmetija Korunovo iz Čače vasi pod Bočem, kjer aronijo gojijo po ekoloških načelih in vse grmičke oberejo ročno.

Na 32. festivalu Dobrote slovenskih kmetij je sodelovalo več kot 500 kmetij z 987 izdelki. Mednje je bilo podeljenih 491 zlatih priznanj, 258 srebrnih in 134 bronastih. Največ zlatih priznanj so prejeli mlečni izdelki – kar 160, osem manj pa izdelki iz žit. Rezultati ocenjevanja in katalog vseh izdelkov so objavljeni na novem spletnem portalu: www.dobroteslovenskihkmetij.si

POSVET IN SPREMLJEVALNI PROGRAM
Novost festivala je tudi strokovni posvet pred uradnim odprtjem, na katerem bo vsako leto v ospredju ena od kmetijskih panog. Letos je bila v ospredju slovenska gastronomija s poudarkom na hrani s slovenskim poreklom ter vzreji in pravilni pripravi slovenske zorjene govedine. S svojimi izdelki iz zorjenega mesa pa sta se predstavili tudi KZ Rače in družinska kmetija Kramberger – Šteinbauer iz osrčja Slovenskih goric.

Simona Sternad Vogrin (desno) iz KZ Rače je na strokovnem posvetu predstavila dejavnosti KZ Rače in način zorjenja govedine. O izvrstnem okusu mesa so se lahko prepričali tudi obiskovalci.

V soboto so razglasili še najboljša vina in podelili diplome ter glinene amfore na 18. grajskem ocenjevanju vin iz Slovenskih Goric in Haloz, zabavnim delavnicam za otroke, glasbenim nastopom in izvrstnim jedem »kuhne na dvorišču«, nedelja pa je bila v znamenju praznika sira in predstavitve pilotnega projekta za izboljšanje prakse in procesov v sirarstvu ter predstavitvi starodobnih traktorjev in kmetijske mehanizacije.