V strahu pred zaostrovanjem razmer, ki ne bi dovoljevalo druženja, je krovna stanovska organizacija kmečkih in podeželskih žensk Zveza kmetic Slovenije pohitela s tradicionalno prireditvijo v počastitev slovenski kmetici. Namesto ob svetovnem dnevu kmetic – 15. oktobru – so kmetico leta 2021 razglasili že mesec prej, priznanje pa svečano podelili tudi lanski izbranki.

Priprava letošnje prireditve je bila sicer velik izziv, a predsednica ZKS Irena Ule je bila odločna, da se ne sme ponoviti lanska zgodba. »Po sedemnajstih letih smo lani prvič prekinile našo tradicijo in ostale brez prireditve, ki nam pomeni dosti več kot druženje in prijeten večer, ki ga preživimo skupaj. To ni navaden dan, to je naš praznik in edini dan v letu, ko nam tudi javnost nameni malce več pozornosti. Takrat imamo priložnost, da predstavimo naše delo, spregovorimo o naših stiskah in izrazimo svoje želje. Verjamem, da tlakujemo lepšo pot slovenski kmetici. Napredujemo, a počasi in z majhnimi koraki, zato nas čaka še veliko dela,« je bila iskrena Uletova. V svojem uradnem nagovoru pred stanovskimi kolegicami in uglednimi gosti v dvorani Kulturnega centra Delavskega doma v Zagorju ob Savi je bila tako kot vsako leto neposredna in odločna, ko je spregovorila o položaju slovenske kmetice in kmeta v času, ko imajo škarje in platno o njihovi prihodnosti spet v rokah politiki in uradniki. Ti odločajo iz udobja svojih pisarn o novih usmeritvah kmetijske politike, ki bo korenito posegla v delo kmetij in usodo kmečkih družin. »Jedro slovenskega kmetijstva morajo ostati družinske kmetije, zato moramo mladim ustvariti pogoje, da ne bodo bežali v mesta in si iskali službe, temveč ostali doma in prevzemali kmetije. Starejšim zmanjkuje moči. Saj nočemo, da naša narava podivja, da jo prerastejo ničvredno grmičevje, trnje in koprive. Ohranimo podeželje urejeno, da bomo Slovenci uživali v lepoti in raznolikosti naše dežele ter lahko pridelovali zadostno količino hrane za naše sodržavljane. Kmetje potrebujemo ta pozitiven pristop družbe in birokracije,« je poudarila predsednica in požela glasen aplavz zbranih v dvorani. Na odru so se zvrstili še drugi govorniki. Dobrodošlico je vsem zbranim zaželel zagorski župan Matjaž Švagan, se vsem kmeticam zahvalil za vztrajnost, delo in trud ter čestital vsem kandidatkam. »Med vami vedno veje domačnost, toplina, dobrohotnost, ki jo znate in zmorete ustvariti le ženske – tako v družinskem življenju kot tudi v društvenem in gospodarskem. Veliko je tega, kar nas druži, veliko tega, kar smo prek skupnega dela pripomogli k napredku in dostojanstvu ne samo na domačem, ampak tudi v svetovnem merilu. S svojimi inovativnimi zamislimi, ki ste jih vpeljale na svoje kmetije, zadnja leta tekmujete tudi na evropski ravni, zato je prav, da se danes spomnimo in proslavimo življenjske zgodbe vseh vas. Kmečke ženske ste steber kmečke družine in marsikje tudi gospodarstva. V želji po napredku in izboljšanju gmotnega položaja ste v največji meri pobudnice in požrtvovalne nosilke razvoja na podeželju,« pa vlogo kmetic vidi Roman Žveglič, predsednik KGZS. Dodal je še, da si na KGZS prizadevajo za to, da bi se vsem, ki so delali na kmetijah in jim razmere niso omogočale stopiti v sistem zavarovanja za socialno varnost, to prizna: »Želimo, da se delo kmetic pravilno ovrednoti. Zato je toliko bolj pomembno, da v kmetijstvu delujemo povezano.« Državni sekretar na MKGP Andrej Harej pa je v svojem nagovoru poudaril, da se tudi na ministrstvu zavedajo, »da je delo žensk na podeželju velikega pomena za napredek in izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju ter za priznavanje vloge kmetic pri ohranjanju družinskih vrednot in izboljšanju gmotnega položaja kmetij.« Zato je bil leta 2019 na ustanovljen tudi posvetovalni organ ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Svet za ženske na podeželju.

LANI DVE, LETOS ŠTIRI
Osrednji del svečanega dogodka je bil namenjen kandidatkam za kmetico leta. Poiskati primerno kandidatko med članicami društev ni težko, saj si prav vsaka zasluži priznanje za svoje delo. Težje pa je kmetice prepričati, da se predstavijo in izpostavijo v javnosti. Čeprav je naziv kmetice leta častno priznanje, pa hkrati prinaša tudi odgovornost – kmetica leta postane glasnica vseh kmetic. Lani sta tako na Zvezo prispeli le dve prijavi: Marije Lamovšek (DPŽ Tavžentroža) in Valentine Brlec (DPŽ Tuhinjska dolina), letos pa štiri (predstavljene so na strani 20). Da lanski kandidatki ne bi bili prikrajšani za ta edinstveni dogodek, so podelitev priznanj za lani in letos združili. Tako sta z letošnjimi kandidatkami na odru stali tudi lanski. 

Marija Škof, kmetica leta 2021, in Marija Lamovšek, kmetica leta 2020

Lanska zmagovalka Marija Lamovšek iz Trebelnega je imela sicer manj priložnosti, da spregovori v javnosti, saj prireditev zaradi epidemije skorajda ni bilo, a je ponosno nosila ta laskavi naziv. Takoj po prejetem priznanju pa je svoje poslanstvo predala naslednici. Nestrpnost v dvorani se je ob pričakovanju letošnje razglasitve stopnjevala, završalo pa je med Belokranjkami, saj je komisija odločila, da naziv devetnajste kmetice leta prejme Marija Škof iz Društva kmečkih žena Metlika. Njena življenjska zgodba se je dotaknila prav vseh zbranih v dvorani. Življenje je Marijo preskušalo, a dobrosrčna Belokranjka je zmogla v sebi najti dovolj moči, da je premagala prav vse in se razdajala še za druge, saj je bila aktivna na mnogih področjih v kraju in širše. Odraščala je med vinogradi, se poročila na vinogradniško kmetijo in z velikim veseljem povedala, da njeno delo že nadaljuje sin. Ponosno je sprejela priznanje in obljubila, da se bo še naprej zavzemala za vse slovenske kmetice. 

Mariji so med prvimi čestitale njene predhodnice.