Znanje za trajnostni razvoj podeželja

20 avgusta, 2021
0
0

Celostno izobraževalno pot od dijaka do diplomanta ponuja Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, ki se nahaja v Sevnem ob vznožju vinorodne gorice Trška gora. V sklopu kompleksa, ki ga obdajajo travniki in pašniki, na katerih se pasejo ovce, govedo in konji, se nahaja najstarejša enota – Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija in nedaleč stran v centru Novega mesta mlajša enota Srednja šola za gostinstvo in turizem, dijaki in drugi pa imajo priložnost nadaljevati izobraževanje še na grmski višji strokovni ali visoki šoli. 

Vpis v višje in visoke šole za naslednje študijsko leto je še vedno možen, na Grmu bodočim študentom ponujajo štiri študijske programe: tri na višji strokovni šoli in izrednega na visoki. 

Višja strokovna šola Grm Novo mesto izobražuje študente že dve desetletji po programih Upravljanje podeželja in krajine, Gostinstvo in turizem in Naravovarstvo. »Študentje lahko opravijo študij redno ali izredno, traja pa dve leti. Trudimo se, da so predavanja kakovostna in je podano znanje uporabno, veliko napora pa vlagamo tudi v praktično izobraževanje, ki traja kar deset tednov oz. 400 ur v posameznem letniku, ter kreativno projektno delo,« pojasnjuje dr. Mateja Colarič Bajc, v. d. ravnateljice Višje strokovne šole.

Ker je v stavbi, kjer poteka izobraževanje, tudi dijaški in študentski dom, je šola zanimiva tudi za študente iz bolj oddaljenih krajev Slovenije, ne samo iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Za študij na Grmu pa se odločajo tudi tujci, predvsem iz republik nekdanje države. 

»Večje zanimanje za izredni študij na višji šoli je prinesel projekt MUNERA 3, ki se je začel jeseni 2018 in traja do leta 2022, in omogoča brezplačni študij vsem zaposlenim in samozaposlenim,« pojasnjuje sogovornica.

V letošnjem študijskem letu so imeli na Višji strokovni šoli vpisanih 162 študentov, 92 redno in 70 izredno. Od leta 2004 je na šoli diplomiralo 415 študentov.

Kakovostno izobraževanje bogatijo tudi s partnerstvi in razvejano infrastrukturo ter spodbudnim okoljem za projektno in raziskovalno delo študentov ter mednarodnim sodelovanjem, kar študentom nudi strokovni razvoj in osebnostno rast. »Naše odlike so tudi oseben odnos s študenti in načrtovanje njihove karierne poti, delo v manjših skupinah, pomoč pri pripravah na zahtevna tekmovanja doma in v tujini ter urejanje izmenjav v tujino prek programa Erasmus+ in druga mednarodna usposabljanja,« poudari ravnateljica. Študij je naravnan tako, da so mladi po koncu študija zaposljivi, to pomeni, da šolo končajo s teoretičnim znanjem in praktičnimi veščinami, ki jih iščejo delodajalci. S tem namenom redno posodabljajo poklicne standarde, trenutno je v prenovi program Naravovarstvo. 

Na Grmu Novo mesto izobražujejo za celostni razvoj prehranjevalne verige »od njive do mize« oz. »od vil do vilic« in za razvoj zelenega gospodarstva s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, zelenem turizmu, »zelenih podjetniških priložnostih« in s pomembnim poudarkom na sodobnih tehnologijah pridelave in predelave hrane. Razvijajo tudi laboratorijske prakse, prakse pridelave in predelave večjih pridelovalno-predelovalnih obsegov. Ponosni so, da je njihova razvojna in izobraževalna strategija usklajena z najnovejšimi cilji Evropske unije, z Evropskim zelenim dogovorom (Green Deal). 

POUDAREK NA IZOBRAŽEVANJU ZA SAMOOSKRBO
Sodobne potrebe podeželskega okolja so botrovale k ustanovitvi še ene enote, to je Visoke šole za upravljanje podeželja. Ker je to samostojni zasebni zavod ustanoviteljev Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma in Mestne občine Novo mesto, je zaenkrat mogoč le izredni 3-letni študij visokošolskega programa Upravljanje podeželja. »Ker je zaenkrat mogoč le izredni študij, je ta prilagojen zaposlenim in poteka popoldan ob delavnikih in ob sobotah dopoldne, intenzivneje v jesensko-zimskem obdobju. Program je še posebej privlačen za tiste, ki so končali višješolski program in se lahko vpišejo neposredno v 2. letnik,« nam je povedala doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše,  dekanja Visoke šole za upravljanje podeželja.

Program odlikujejo sodobni študijski pristopi, bogate strokovne vsebine na Medpodjetniškem izobraževalnem centru, v razvojno-raziskovalnih laboratorijih in na Inštitutu za upravljanje podeželja, ki odgovarjajo na potrebe podeželja s področja alternativnih virov energije, logistike, izzivov v kmetijstvu in živinoreji, upravljanja podeželja, varstva narave in turizem na podeželju – vse s poudarkom na samooskrbi.

»Šola je usmerjena na področja ved o živi naravi, ekološkem kmetijstvu, gozdarstvu, varstvu okolja ter drugih naravoslovnih, družboslovnih, poslovnih in upravnih vedah, pa tudi vedah s področja urejanja krajine, podeželja ter regionalnega razvoja in kmetijskega menedžmenta, « dodaja sogovornica. Študijski program celovito obravnava podeželja in ponuja veliko izbiro vsebin znotraj programa, tako da lahko študentje razvijajo svoje poslovne ideje. Študente spodbujajo k vključevanju v najrazličnejše razvojne projekte, nacionalne in mednarodne, in jim omogočijo možnost mednarodnih izmenjav prek Erasmus+.

Visoka šola pri svojem delu uporablja zmogljivosti in infrastrukturo grmskega kompleksa v Sevnem in na drugih lokacijah v sklopu Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC). Šolsko posestvo obsega kar 250 hektarjev, pri čemer je okoli 72 hektarjev travinja, 79 hektarjev njiv, 52 hektarjev gozda, pet hektarjev pa je namenjenih vrtnarstvu. Na pašnikih in v hlevu je 125 glav govedi, štiri ovce, 20 športnih konjev, 30 kokoši nesnic in okoli 100 piščancev, skrbijo še za 70 panjev čebel, sadovnjak in vinograd. V lasti oz. upravljanju imajo tudi Gostišče na Trgu – Hišo kulinarike in turizma, šolsko zidanico na Trški gori, Podeželsko-izobraževalni center v Novem mestu, Učilno okusov na osrednji tržnici v Ljubljani ter še drugo infrastrukturo.

Visoka šola za upravljanje podeželja izdaja strokovnoznanstveno revijo Journal of Landscape Governance, v kateri študentje in predavatelji objavljajo najnovejše raziskave in izsledke s področja upravljanja podeželja. Vsako leto organizirajo tudi mednarodno konferenco Logistika v kmetijstvu.

»Ker imamo razmeroma malo študentov, pravim, da smo butična šola. Butičnost ima sicer svoje prednosti: lažje spremljamo karierni razvoj vsakega študenta, študijski proces je kakovostnejši, odnosi s predavatelji so pristnejši; težko pa pričakujemo odobritev rednega študija, kar bo privabilo k vpisu več študentov. Upam, da bo to mogoče že naslednje študijsko leto,« je optimistična dekanja. Sledijo sloganu S tradicijo v napredno podeželje in poskušajo uresničevati svoje poslanstvo – usposobiti odličen kader za področja, ki zagotavljajo trajnostno rabo in razvoj podeželja. 

NOV CERTIFIKAT: VODJA ŠOLE ZA SAMOOSKRBO
Študij na visoki šoli nadgrajujejo še z usposabljanjem in certifikatom za Vodjo šole za samooskrbo, ki ga bo lahko pridobil diplomirani inženir upravljanja podeželja. Kaj se skriva za tem certifikatom, pa nam je pojasnila kar dekanja: »Šole za samooskrbo so kmetije, ki svojo kmetijsko dejavnost dopolnjujejo z dopolnilno dejavnostjo s področja izobraževanja. S tem postane kmetija pedagoški prostor, ki praktično podaja znanje zainteresiranim v lokalni skupnosti. S tem daje občutek povezanosti in trajno prispeva k boljšemu zdravju in počutju ljudi v svojem okolju. Tako je nosilec učne kmetije diplomirani inženir upravljanja podeželja in hkrati pedagog. Njegova naloga je, da ljudem prenaša večplastno znanje, obogateno z izkušnjami iz življenja. Medtem ko študenti v učilnicah osvajajo znanje na podlagi učiteljeve razlage, je na učnih kmetijah svet zaznavanja mnogo širši. Obiskovalci Šole za samooskrbo lahko spoznavajo, vonjajo, tipajo, okušajo, opazujejo, poskušajo ter sodelujejo pri opravilih in so tako deležni neposredne izkušnje, ki je osnova za doživljanje, razumevanje ter pozitiven odnos do narave in okolja.« Na kratko bi lahko rekli, da je poudarek na pridobivanju znanj za življenje in prihodnost, in sicer na individualni ravni in v skupnosti. To pa je za Slovenijo izjemnega pomena, saj tega potenciala še ne znamo v celoti izrabiti. 

Šola, ki se ponaša s sloganom S tradicijo v napredno podeželje in se nahaja na strateški lokaciji, kjer se podeželje stika z mestom, bo še naprej spodbujala lokalno pridelavo in predelavo hrane. »Hrana je namreč osnovna življenjska dobrina, brez katere ne moremo živeti, zato jo moramo pridelovati sami v domačem prostoru in se ne prepuščati svetovnim trgom in dolgim oskrbnim verigam. Za to je nujno povezovanje, sodelovanje in mreženje, ter dobra ‘opremljenost’ z znanjem, « je prepričana naša sogovornica.

Diplomanti Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto so zaposljivi v krajinskih parkih, na upravnih enotah, občinah in drugih inštitucijah, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, v podjetjih, ki se ukvarjajo z energetiko, logistiko, kmetijstvom, komunalo, na domačih kmetijah in drugje.