V okviru Slovenske gospodarske zveze v Celovcu deluje mladinska skupina SGZ mladi, ki je v sodelovanju s Kmečko izobraževalno skupnostjo (KIS) iz avstrijske Koroške pripravila webinar o počitniškem delu na kmetijah v Avstriji in Sloveniji.

Spletni seminar je bil del niza seminarjev, ki jih SGZ mladi skupaj s krovno organizacijo pripravlja prek projekta Poglej čez. Ta je namenjen dijakom in študentom, ki želijo usvojiti orodja in veščine za lažji vstop v delovni proces, torej pri iskanju prve zaposlitve. »Prav tako pa smo pripravili tudi karierno platformo, kjer redno dodajamo prosta mesta za prakso ter počitniška dela v regiji Alpe-Jadran,« nam je povedala Jera Jagodic, koordinatorka projekta Poglej čez, ki je vodila tudi omenjeni webinar. Svoje izkušnje o praksi na kmetiji v tujini sta z zbranimi delila mlada kmeta Rok Koncilja iz Tuhinjske doline in Dominik Krušic iz Velinje vasi (Bilčovs) z avstrijske Koroške. 

Rok Koncilja, ki sta mu starša predala kmetijo s 50 hektarji že pri rosnih 22 letih, je med študijem del prakse opravljal tudi na avstrijskem Koroškem. Njegova izkušnja o delu na kmetiji na drugi strani Karavank je zelo pozitivna in mladim priporoča, da sprejmejo tako priložnost: »Ne rabite veliko razmišljat, zberite pogum in se prijavite.« Rok se je prvič prijavil na prakso v tujini prek Biotehniškega centra Naklo v okviru projekta Erasmus+. »Takrat smo imeli študenti možnosti izbirati med več državami: Avstrijo, Francijo, Nemčijo … Jaz sem izbral avstrijsko Koroško, ker je blizu in so pogoji za kmetovanje pri njih podobni našim. Všeč mi je bilo tudi to, da smo se lahko pogovarjali slovensko.« Pozneje je Rok nabiral izkušnje še na drugi kmetiji na avstrijskem Koroškem, ki jo je izbral sam, stik z njimi pa mu je pomagala navezati KIS. Prvič je na praksi ostal tri tedne, drugič pa dva. Povedal je še, da so ga na obeh kmetijah zelo lepo sprejeli, počutil se je kot del družine. »Kamorkoli so šli, so me vzeli s sabo. Ob večerih pa smo se pogosto pogovarjali še pozno v noč. Na kmetiji sem pomagal pri vseh opravilih: molži, v hlevu, vozil sem traktor, kosil, pomagal pri gradnji, pripravi drv … Zaupali so mi pri vseh opravilih. « Po koncu prakse se je Rok še vračal in jim pomagal pri delu ter ohranil stik s kmetijami na drugi strani Alp. 

Zelo pomembno je, da se praktikante takoj vključi v vsakodnevna opravila ter da se počutijo domače tudi zvečer, ko skupaj z družino sedejo k večerji.

Svojo izkušnjo o delu v tujini je predstavil še Dominik Krušic s kmetije Pri Rupiju v Velinji vasi (Bilčovs) na avstrijskem Koroškem, ki še študira na Dunaju, a se takoj po koncu študija namerava vrniti na domačo kmetijo. V okviru izobraževanja je moral opraviti tudi dvomesečnoprakso: en mesec je delal pri mesarju na avstrijskem Koroškem, drugi mesec pa na Poličarjevi kmetiji na Polici pri Naklem. Pozneje se je odločil še za prakso v Italiji in Južni Afriki, ki sta bili svojevrstni izkušnji. Dominik pravi, da so ga povsod sprejeli lepo, da pa je dobro, če je človek že po značaju odprt za tovrstna doživetja in si upa okusiti nekaj novega ter zavihati rokave. Povedal je tudi, da na njihovi kmetiji že vrsto let sprejemajo praktikante, zato mu je to domače, znano. Tudi pri njih vsakega mladega praktikanta vključijo v družino kot novega člana družine. Na webinarju je sodeloval tudi Dominikov oče Franci, ki zelo rad sprejme praktikante na svoji kmetiji, na kateri redijo krave molznice, mlado živino, prašiče in kokoši ter se ukvarjajo s predelavo mesa in peko rženega kruha, svoje izdelke pa prodajajo v trgovinici na kmetiji. Franci je povedal, da je praktikante ‘nasledil’ s kmetijo, saj jih je rad sprejel že njegov oče, Franci pa to tradicijo nadaljuje. »Naši praktikanti so postali marsikaj – od duhovnika do direktorja, a so se vsi radi vračali k nam. Sodelujemo s šolami in radi sprejmemo njihove dijake, študente.« Tudi Franci je bil kot mlad fant na praksi v Sloveniji, na farmi Ihan, na kar ga vežejo lepi spomini in prijateljstva. Povedal je še, da vsakega praktikanta sprejme takega, kot je. »Za oba – mentorja in praktikanta – mora biti to prijetna izkušnja, saj smo z nekaterimi skupaj tudi dva meseca. Ko nekdo pride k nam po delovne izkušnje, se z njim najprej usedemo, spijemo kavo in pogovorimo. Vsakega sprejmemo kot člana družine. Veliko se pogovarjamo, vsak me lahko vpraša, kar želi ali če česa ne ve. Povem jim, da nisem njihov šef, ampak mentor in prijatelj. Na naši kmetiji je odnos s praktikanti zelo sproščen in v vseh teh letih nismo imeli slabe izkušnje. Razumem jih, kadar imajo domotožje, saj je odločitev za odhod v tujino velik korak. A sem ponosen, da si mladi upajo storiti ta korak,« je povedal Franci Krušic.

Andreja Jagodic s Poličarjeve kmetije v Naklem je povedala, da zelo radi sprejmejo praktikante na kmetij s 52 hektarji in z veliko panogami: prašičerejo, kurjerejo, govedorejo in poljedelstvom ter dopolnilnimi dejavnostmi in trgovino, v kateri prodajo večino svojih izdelkov in pridelkov. »Mentorji predajamo praktikantom svoje znanje, hkrati pa skrbimo, da njihovo delo poteka v varnem okolju. Mladi se vključijo v naš delovni ritem in sodelujejo pri vseh opravilih. Študenti in dijaki, ki so opravljali prakso pri nas, se še vedno vračajo k nam in nam pomagajo, ko potrebujemo pomoč. To so prijateljstva, ki ostanejo za vedno,« je povedala. Kako se prijaviti na prakso v tujini, je povedala tudi Neža Špenko, koordinatorka projekta IFYE pri ZSPM. Kmetje se za tovrstna sodelovanja lahko obrnejo na ZSPM na: neza.spenko@zspm.si, ali na Kmečko izobraževalno skupnost na: office@kisnet.at, če bi želeli opravljati prakso v tujini prek projekta IFYE.