Anja Mager je v delo Zveze slovenske podeželske mladine vpeta že šesto leto, od julija lani pa največjo stanovsko organizacijo mladih kmetov in podeželanov tudi vodi. Pravi, da čuti izjemno odgovornost do vseh, ki so jo podprli in ji zaupali to pomembno nalogo, zato je pri uresničevanju zastavljenih ciljev ne ustavi niti korona. »Ta nam je dala pomembno življenjsko lekcijo: da je včasih treba stopiti iz svoje cone udobja, iz znanega in najti novo pot do cilja. Ni lahko, priznam, a nam uspeva bolje, kot smo mislili,« je na svojo ekipo
ponosna 26-letna Anja Mager. 

Iz vašega nagovora na letošnji skupščini ZSPM je bilo čutiti, da vam je mar za prihodnost slovenskega kmetijstva in da želite sooblikovati svojo prihodnost.
Res je. Biti kmet je edinstveno poslanstvo, ki zahteva veliko odrekanja, neprespanih noči in skrbi ter ugibanj o tem, ali bo vreme kmetu naklonjeno in bo kmetovo delo primerno nagrajeno z odkupnimi cenami … Po drugi strani pa si sam svoj gospodar, prideluješ in predeluješ zdravo in kakovostno hrano zase in za druge, živiš v okolju, kamor drugi prihajajo na dopust …, zato je tu tudi veliko priložnosti za delovna mesta na podeželju. Verjamemo, da ima vsaka kmetija potencial za razvoj, seveda pa je od kmeta odvisno, ali ga bo prepoznal in znal uresničiti. Mislim, da morajo predvsem mladi kmetje vse svoje napore usmeriti v iskanje priložnosti, ne pa iskati izgovorov, kako in zakaj se česa ne da narediti. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da mladi kmetje zberejo pogum, naredijo korak naprej in svojo zamisel tudi uresničijo. Kajti zamisli brez načrta in izvedbe so konec koncev le sanje. In kdo drug, če ne prav mladi kmetje, naj bi imeli dovolj zagona, da jih uresničijo.

Vodenje ZSPM ste prevzeli sredi epidemije, ko je večina dogodkov in aktivnosti obstala. Vi pa vztrajate in se ne predate, dogodke selite na splet in iščete nove poti, da ostajate povezani.
ZSPM neprekinjeno dela ves ta čas. Na začetku prvega vala smo naredili reorganizacijo delovanja ZSPM in določili štiri temeljna področja dela. Trenutno je najpomembnejše področje mladih kmetov in kmetijske politike, saj smo v obdobju pogajanj za naslednje programsko obdobje skupne kmetijske politike, ki bo v prihodnjih letih krojilo kmetovo delo. Izobraževanja in predavanja s področja kmetijstva smo preselili na splet in začeli z nizom nadvse uspešnih spletnih seminarjev za mlade. Vsak prvi torek v mesecu je namreč že od avgusta lani rezerviran za ABC seminarje o kmetijstvu in z njim povezanih vsebinah. Krepimo tudi področje mladinske politike in razvoja podeželja ter mednarodnega sodelovanja, kolikor ga v danih razmerah lahko. Največji preboj pa smo naredili na področju mladinskega dela in neformalnega izobraževanja, ki pokriva tri sklope. Imamo ekipo, ki spodbuja delovanje društev, motivira člane in pomaga pri pripravi projektov in dogodkov lokalnih društev, #teamFroci pripravlja poučne vsebine o pomenu kmetijstva in vlogi kmeta za najmlajše: vrtčevske otroke in osnovnošolce, prek #štaleTrenerjev pa se mladi podeželani učijo veščin vodenja, da postanejo odgovorni in samostojni podeželski voditelji in trenerji, ki bodo pomagali pri razvoju in vodenju društva, prevzemali naj bi funkcije v lokalnem okolju in širše v družbi ter v kmetijskem sektorju. Usvojeno znanje in veščine pa jim bodo v pomoč tudi pri vodenju kmetije. Ta del se nam je zdel najbolj šibek, zato smo mu namenili veliko pozornosti.

Z usposabljanjem podeželskih voditeljev ste začeli prav ta mesec …
Za nami sta dve delavnici Podeželski voditelj, pripravljamo še tretjo. Tema prve je bila projektni management, na njej je sodelovalo 33 mladih. Zanimanje je preseglo naša pričakovanja in upam, da bodo vztrajali do konca. Na drugi delavnici fundraising strategija smo prek različnih razpisov mlade podučili o pridobivanju sredstev, tema tretje delavnice pa bodo digitalna orodja. Po koncu vsake delavnice dobijo udeleženci nalogo, ki jo morajo do naslednjega srečanja opraviti. Tisti, ki bodo uspešno opravili vse tri naloge in nazadnje še zaključno nalogo, bodo prejeli potrdilo in naziv podeželski voditelj. Usvojeno znanje jim bo koristilo tako na osebni ravni, pri delovanju v lokalnem okolju, predvsem pri vodenju lokalnih društev podeželske mladine, in tudi pri prevzemanju drugih vodilnih funkcij. 

Želite si tudi preboj kmetijskih vsebin v učni program osnovnih šol. Kako uspešni ste pri tem?
Zelo pomembno se nam zdi, da otrokom že zelo zgodaj pokažemo, kako pomembna sta kmet in njegovo delo za celotno družbo. Če jim bomo pravilno predstavili vlogo kmeta in kmetijstva, verjamemo, da bodo oboje znali ceniti in spoštovati. Med korono smo v sodelovanju z Zelenimi Dolinami pripravili prvi skupni likovni natečaj Brez kmeta ni hrane. Izvedbo natečaja nam je nekoliko otežilo šolanje otrok na daljavo, a smo prek različnih spletnih kanalov vabili pedagoške delavce, naj navdušijo otroke za sodelovanje. Rezultat našega dela je 525 prispelih likovnih del. To pomeni, da je najmanj 525 učencev razmišljalo o kmetijstvu in kmetu med risanjem. To si štejemo za velik uspeh. Komisija je pripravila izbor likovnih del in zmagovalca, glasovi spletnega glasovanja pa so določili zmagovalca javnosti. Oba zmagovalca bomo razglasili v kratkem. Nagrajeni risbi pa bosta od septembra do konca novembra natisnjeni na tetrapaku mleka Zelenih Dolin, partnerju našega natečaja.

Anja Mager: »Mladi kmetje smo prihodnost slovenskega kmetijstva, a imamo manj kot 6 % mladih kmetov, ki so lastniki kmetijskega gospodarstva. Če želimo ta odstotek povečati, naš optimizem, volja in inovativnost ne bodo dovolj. Je začetek, ni pa to dovolj. Vključevanje v podeželsko mladino nam daje možnost soodločanja in oblikovanja pogojev za dostojno življenje in delo na naših kmetijah, zato si želimo društva in ZSPM okrepiti z novimi člani.«

Med vašimi predvolilnimi obljubami ste poudarili, da štejejo dejanja, ne besede. Kaj vam je že uspelo uresničiti? Na kaj ste najbolj ponosni?
Močne besede so dober začetek, štejejo pa res dejanja. Vedno znova poudarjam, da sta povezovanje in sodelovanje ključ do uspeha na vsakem področju. Zato sem iskreno ponosna, da nam je s sodelovanjem uspelo povezati štirinajst nevladnih organizacij s področja kmetijstva, ki želimo aktivno sodelovati pri kreiranju kmetijske politike in širše pri strategiji kmetijstva. Do zdaj se tega ni lotil še nihče in mislim,da je naše zavezništvo za kmetijstvo prava revolucija v naši panogi. 

Kdo se vam je pridružil in kaj želite z zavezništvom za kmetijstvo doseči?
Najprej smo se povezale krovne organizacije: ZSPM, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza kmetic Slovenije in Zveza lastnikov gozdov. Nato so se nam pridružila govedorejska društva, vinogradniki, rejci drobnice, prašičerejci, sirarji … Naše zavezništvo je prostovoljno in nepolitično, z njim pa želimo pokazati, da nam je mar za kmetijstvo. Naš cilj je jasen: želimo si sprememb v kmetijstvu, ker je trenutno stanje nesprejemljivo. Smo varuhi podeželja, glas kmetov in zavezniki. Verjamem, da bomo povezani močnejši pogajalec pri kreiranju kmetijske politike in pripravi zakonodaje, svoja stališča in ukrepe pa oblikujemo po posameznih sektorjih in posvetovanju s strokovnjaki s posameznih področij, ki nam dajo realno sliko o trenutnem stanju, težavah in rešitvah. Trenutno pripravljamo predloge za naslednje programsko obdobje in pripombe na Zakon o kmetijstvu. Opažamo, da nas pristojna ministrstva in njihovi organi vedno bolj poslušajo, saj se zavedajo, da bodo sprejeti ukrepi vplivali predvsem na mlade, ki bodo postopoma nadaljevali z delom svojih staršev na kmetijah. Naš cilj je ustvariti spodbudno podporno okolje zanje, da bo v prihodnje kmetovanje ekonomsko vzdržno in bo omogočalo dostojno življenje kmečki družini in hkrati možnost za razvoj kmetije. Zavedamo pa se, da moramo tudi mladi prevzeti svoj del odgovornosti na tej poti sprememb.

Ne ustrašite se niti vsebin, o katerih se na glas ne govori, na primer o duševnem zdravju med kmeti in odnosih v kmečki družini. Težave so se še bolj pokazale prav v zadnjem letu, ko je epidemija spremenila naše ustaljene tirnice …
Z delavnicami neMOČ PODEŽELJA, ki naslavljata omenjeni temi, smo naredili preboj v tradicionalni miselnosti, da so duševne stiske znak šibkosti in da je treba na kmetiji kdaj potrpeti. Na začetku nas je bilo strah, kako bodo to sprejeli ljudje. Strah je bil upravičen, saj smo prejeli tudi nekaj telefonskih klicev in sporočil, ki niso bila prijazna. Češ, ukvarjajte se z odkupnimi cenami pridelkov, ne pa z neumnostmi. A nas to ni ustavilo. Po koncu osmih delavnic lahko ponosno rečemo, da so se vsi udeleženci strinjali, da je to področje treba sistemsko urediti čim prej. Delavnic se je udeležilo več kot 240 udeležencev: kmetijskih svetovalcev, strokovnjakov z različnih področij, mladih, kmetov … in verjamem, da smo zdaj bližje temu, da oblikujemo smernice za vzpostavitev dolgoročnega sistema pomoči na kmetijah, ko se člani družine soočajo z osebnimi in duševnimi stiskami. Dobri odnosi v družini in razumevanje med člani so namreč temelj uspešnega dela in sobivanja več generacij pod isto streho. 

Vse omenjene uspešne zgodbe in premiki so rezultat trdega dela vas in vaših najtesnejših sodelavcev pri ZSPM, ki v to vložite nešteto ur svojega prostega časa. Kako ohranjate motivacijo za delo?
Živimo v času, ko sta ohranjanje povezanosti in motivacija ključni, če ne želimo izgubiti ogromno mladih, ki ne bodo videli smisla v življenju in prihodnosti na kmetiji, podeželju. Ne glede na omejitve je naša ekipa še vedno povezana in motivirana, saj vidimo sadove svojega dela. V zadnjem letu smo se v živo srečali le nekajkrat, se pa tedensko srečujemo prek ekrana, pogosteje se pokličemo po telefonu in vprašamo, kako smo, kaj delamo … Na začetku so imela nekatera društva rahel odpor do spletnih dogodkov, ker niso videli smisla v njih. A so kmalu ugotovili, da se da veliko storiti tudi po tej poti. Nekatera društva so v tem času postala zelo spretna pri organizaciji spletnih dogodkov: družabnih večerov, vinskih degustacij, regijskih kvizov, predavanj in predstavitev … Res lahko rečemo samo: Bravo! Okrepili smo komuniciranje prek našega Facebook profila in Instagrama, ki ju spremlja vedno več ljudi. Poskušamo biti strpni, solidarni in ohranjati pozitivno naravnanost. Lahko bi rekla, da nam je dala korona dodatni zagon, ker to obdobje dojemamo kot večji pritisk in odgovornost do naših članov. Ko si postavimo cilj, naredimo vse, da najdemo pot do tja. Nič ni nemogoče. S tem tudi osebnostno rastemo in mislim, da nikomur ni žal ur, ki jih nameni delu pri ZSPM. Pri ZSPM res vsak lahko najde tisto, kar ga veseli, ne glede na to, ali prihaja s kmetije, podeželja ali iz mesta. To je organizacija, v kateri mladi delamo za mlade in vse, kar pričakujemo v zameno, so hvaležnost, osebni razvoj in trajna prijateljstva.

Anja Mager: »Pred nami in slovenskim podeželjem so novi izzivi in bolj kot kdaj koli prej je ključno, da smo povezani, strpni, sposobni solidarnosti, medgeneracijskega ter medsektorskega sodelovanja, ki presega osebne interese. Trdno verjamem, da smo skupaj tega zmožni in da bomo tudi v teh težkih, drugačnih časih ohranili zdravo mero razuma in optimizem.«