Več kot četrt stoletja je že minilo od takrat, ko je Jožica Šerbinek posadila nekaj osnovnih zelišč, ki ne smejo manjkati na vrtu pri hiši. Najprej se jim je posvečala ljubiteljsko, z njimi je zboljšala jedi in pripravljala čajne in zeliščne mešanice, kmalu pa je njeno navdušenje preraslo v ljubezen, ki ni popustila nikoli. »Zdaj, ko se je poslovila zima in nas pozdravlja pomlad ter božajo topli sončni žarki, so se začele prebujati tudi moje rožice, do poletja pa bo moj zeliščni vrt prava fantazija,« navdušeno pripoveduje zeliščarica Jožica Šerbinek iz Ročice pri Jakobskem Dolu.

V zeliščarstvo je zašla povsem slučajno: »Ko sem ostala brez službe, so me povabili na izobraževanje o zeliščih. Zdelo se mi je zanimivo in sem šla. Spomnim se, da je mama vedno imela na vrtu vsaj deset vrst zelišč, in nobena jed ni bila brez tistega zelišča, ki paše zraven. Kakšni dve leti je trajalo izobraževanje in usposabljanje na različnih inštitucijah, da smo usvojili vsa osnovna znanja o njih, vmes smo v Hmeljarskem inštitutu v Žalcu dobili tudi sadike za naše vrtove. Prva zelišča, ki sem jih zasadila, so bila plahtica, melisa, žajbelj, rman, ognjič in pegasti badelj, tem pa sem z leti dodajala nova. Zdaj v mojem zeliščnem vrtu raste že več kot 60 različnih zelišč in aromatičnih rastlin, pa sadne vrste: aronija, maline, robide, borovnice, fige in jagode,« navdušeno pripoveduje Jožica. Preseneti me, da njen zeliščni vrt ni ograjen, čeprav ga obdajata gozdiček in jasa, kamor rada zaide srnjad. »Srne se pogostijo samo z vrtnicami, preostalih zelišč pa se ne lotijo. Kakšen mlad srnjak bi si ob ameriškem slamniku brusil rogove, sicer pa ne delajo škode,« izvemo.

Sadni sir je zdrav nadomestek bombonov

NEZAHTEVNA ZA VZGOJO
Okoli hiše, odmaknjene od prometne ceste in skrite v dolini, ravnine skorajda ni, zato je zelišča sadila na različna mesta, vsa z naklonom, kar zahteva tudi veliko ročnega dela. Začela je s petimi ari, kar je za zelišča skorajda preveč. Vse, kar je zraslo, je morala namreč tudi pobrati in posušiti, nazadnje pa tudi prodati. Zato je pred leti nekoliko skrčila zeliščni vrt, zdaj pa ga spet povečuje. »Niti zamisliti si ne moreš, kako veliko zelišč pridelaš na tako mali površini. Pri meni jih polovica konča na kompostu, ker jih je preprosto preveč. Očitno jim zemlja – na enem delu glinena, na drugem pa peščeno-glinena – tod okoli ugaja, saj zelo dobro uspevajo. Sprva sem se bala, da bo vzgoja zelišča zahtevna, pa sem z leti ugotovila, da to ne drži. Dodam jim le malo komposta, letos sem jim prvič dodala ekološko gnojilo v briketih, sicer pa ne potrebujejo dosti več. Še največ dela imam s plevelom in njivsko preslico, ki se je tako razrasla, da se je skorajda ne morem več znebiti. Vsak dan sem nekaj ur na kolenih, da jo čim več porežem, spuliti se je ne da, tako trdovratna je,« nam pojasni.

»Po pripovedovanju mojih prednikov naj bi v naši stari hiši, ki je stala na istem mestu kot nova, nekaj časa živeli menihi. Morda so že takrat za temi zidovi pripravljali balzame in blažila. Sedaj s tradicijo gojenja zdravilnih zelišč in dišavnic nadaljujem tudi sama.«

V Jožičinem urejenem zeliščnem vrtu vlada ‘nered’: »Nič ne pazim, katere rastline so dobre sosede in katere ne ter kam posadim kakšno zelišče. Niti jih ne presajam, če vidim, da se dobro počutijo in tudi dobro uspevajo. Bolj gledam na to, da je zeliščni vrt lep tudi na pogled in da čim bolje izkoristim vsak košček zemlje,« pojasnjuje sogovornica. Med zelišči in na obrobju rastejo še sadna drevesa in cvetje, zato v vrtu cveti od pomladi do pozne jeseni.

Jožica Šerbinek: »Ko sem začela urejati zeliščni vrt, sem posadila največ plahtice. To je zelišče, ki je najboljša prijateljica vsake ženske. Nepogrešljiva je v vsakem obdobju ženske, od mladosti do pozne starosti, zato sem jo izbrala kot prepoznavni znak zeliščnega vrta Pri Jožici.«

ZA AROMO IN KULINARIČNE UŽITKE
Vsi, ki se podajo v opojni svet zelišča, hitro odkrijejo, kako široko področje je to. »Vsi poznamo pregovor, da za vsako bolezen rožica raste. Blagodejne učinke za naše zdravje in naše dobro počutje so poznali že mnogi rodovi pred nami in mnogi še vedno iščejo pomoč za povrnitev zdravja v rastlinah. Zelišča so podpora našemu počutju in zdravju in ta znanja so se med ljudmi ohranila. Melisa na primer krepi možgane in pomirja, z njo lažje premagujemo napetost, kamilični čaj nas sprosti, z rmanom bomo hitreje pregnali mačka, majaronovi cvetovi bodo pomagali pri prehladu in glavobolu, poprova meta nam pomaga pri težavah z želodcem,« pojasnjuje Jožica, ki pa se je bolj kot zdravilnim učinkovinam zelišč posvetila njihovi uporabi v kulinariki in pri kozmetičnih izdelkih. »Svetovanje ljudem z zdravstvenimi težavami se mi zdi izjemno odgovorno, zato se nisem posvetila zdravilnim lastnostim zelišč, temveč predvsem njihovi uporabi v kulinariki in pri negi telesa. Z njimi lahko preprosto jed spremenimo v vznemirljivo doživetje za naše brbončice. Jaz pravim, da so zelišča in dišavnice duša dobre kuhinje.« Sama jih doda prav vsaki jedi: »Potresite malo drobnjaka po ocvrtih jajčkih, nikoli več jih ne boste jedli brez, tako okusna so! Tudi zelenjvna ‘čorba’ nima pravega okusa brez vrtnega šetraja, pa goveja juha brez luštreka, peteršilja in zelene … nikakor. Tudi netresk bi moral rasti pri vsaki hiši. Včasih je rasel na strehah, da je hiše varoval pred strelo. Nekatera zelišča imajo zdravilno moč, zaradi katere jih je dobro imeti pri roki, z dišavnicami pa oplemenitimo okus jedem,« izvemo.

Jožica Šerbinek: »V vrtu ne smejo manjkati majaron, origano, melisa, poprova meta, koprc, bazilika in žafranika, pa luštrek, zelena in peteršilj. Nekaj kvadratnih metrov ima družina dovolj, da si jih pridela sama in ima vse leto dovolj zelišč z domačega vrta.«

Svoje znanje in navdušenje nad zelišči deli tudi z obiskovalci, ki radi prihajajo v njen mali zeliščni raj. »Vsi, ki imajo veselje in košček zemlje, si lahko sami pridelajo vsa zelišča in aromatične rastline, ki so nepogrešljive v kuhinji. Mnogim to ne dopušča čas, zato smo tu mi – mali zeliščarji, ki pridelamo in predelamo premalo za večje trgovske centre, a dovolj za tiste, ki cenijo kakovost,« meni sogovornica.

Izdelki iz zeliščnega vrta Pri Jožici

Tudi receptov ne skriva, če jo kdo vpraša zanje. »V njih je dosti več kot le sestavine, so tudi izkušnje, spretnost in naša energija, ki prehaja v naše izdelke,« meni Jožica, ki iz zelišč pripravlja 15 različnih izdelkov, vsak pa ima vsaj pet okusov. »Moji prvi izdelki so bili čaji iz enega zelišča. Videla sem, da jih ljudje radi podarjajo, zato sem se bolj posvetila darilnemu programu iz zelišč in ne toliko pripravkom za lajšanje zdravstvenih težav. Sčasoma sem začela izdelovati še čajne mešanice, zeliščno sol, sivkine blazinice, kekse, zeliščne želeje in sadni sir ter nazadnje še mazila in mila. Ure in ure lahko preživim v svoji hiški s kuhinjo, v kateri razvijam svoje ideje in recepte. Dokler z izdelki nisem povsem zadovoljna, ne gredo na prodajne poličke,« iskreno pove. 

Jožica Šerbinek: »Spoznavanje zelišč se v resnici nikoli ne konča, vedno odkrijem kaj novega. Recepte pa razvijam tako, da v rastlinah ostane čim več učinkovin in arome.« 

DELO SE ZAČNE S POBIRANJEM
Ta čas v vrtu že cveti. »Prve narcise so že odcvetele, tudi tulipanov skoraj ni več. Zdaj lahko občudujemo čudovite vijolične cvetove plazečega timijana, ki ga bom tudi prvega pobrala, cveti že mačja meta, ki jo tako rade obiskujejo čebele, kmalu bo v cvetu tudi drobnjak, « našteva Jožica. Konec maja bodo ob robu zacvetele še očarljive damaščanske vrtnice. Jožica natanko ve, kdaj je katera rastlina primerna za pobiranje, da se v njej ohranijo vse učinkovine in arome. Vedno jih pobira ob suhem vremenu, nekatere zjutraj, druge čez dan ali proti večeru. Prav vsako očisti in prebere, da odstrani vse poškodovane dele. Vsak listek osmuka s stebelca, nato jih razporedi po mrežah in naravno suši. »Ure in ure presedim pri delu, a pri tem uživam. To me sprošča in veseli, ko vidim sadove svojega dela,« pripoveduje Jožica med najinim sprehodom po zeliščnem vrtu. Vesela je, ko lahko svoj mali zeliščni raj deli z drugimi, zato po dveh letih spet vabi na dan odprtih vrat. Ta bo v soboto, 22. maja, ko boste z Jožičinim čajem nazdravili ob mednarodnemu dnevu čaja. Poklon čaju je tudi poklon številnim majhnim kmetom po vsem svetu, ki pomagajo pridelati to priljubljeno pijačo.

Zeliščna mešanica za pripravo sadnega sirupa

Jožica Šerbinek je sodelovala s Turističnim društvom Jakob, pozneje pa je 16 let vodila Društvo kmečkih žena Jakob. Bila je pobudnica prireditve Druženje hrane in vina in državnega tekmovanja kmetic v kuhanju kisle žüpe, po katerih so jakobske kmetice najbolj prepoznavne. Za svoje požrtvovalno delo je prejela priznanje in zahvalo Zveze kmetic Slovenije ter priznanje in Zlati grb Občine Pesnica za njen prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine ter za dolgoletno vodenje Društva kmečkih žena Jakob.