Prvi torek v mesecu je že skoraj eno leto rezerviran za poučne spletne seminarje ABC o različnih uporabnih vsebinah, ki jih pripravlja Zveza slovenske podeželske mladine. Teme in predavatelji so izbrani premišljeno in so v pomoč mladim kmetom, da postanejo skrbni gospodarji kmetije. V slabih dveh urah strnjeno dobijo vse podatke o določeni temi, predavatelji pa odgovarjajo tudi na njihova konkretna vprašanja, ki jih je vedno veliko. Vsi posnetki spletnih seminarjev ABC so shranjeni v video arhivu na Facebook strani Zveze slovenske podeželske mladine, vsak ima po nekaj tisoč ogledov. Največkrat so si mladi ogledali seminar o mladih prevzemnikih, v arhivu pa so še predavanja o trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov, dopolnilnih dejavnostih, socialni varnosti kmetov in kmetic, razpisih, duševnem zdravju, HACCP-u ter knjigovodstvu FADN in evidencah na kmetiji.

Gostje, večinoma kmetijski svetovalci, strokovnjaki s posameznih področij in mladi kmetje/kmetice, znajo tudi najzahtevnejše in nepriljubljene teme približati mladim na jasen in razumljiv način. Zadnji dve spletni predavanji sta privabili veliko mladih, izjemno veliko pa je bilo vprašanj pri temi, ki je kmetom precej neljuba – vodenju knjigovodstva na kmetiji.

Da knjigovodstvo FADN ni le kmetovo breme, ampak je lahko tudi dragocen vir podatkov za uspešnejše in ekonomsko učinkovitejše vodenje kmetijskega gospodarstva, je nazorno prikazala Darja Pipan, vodja službe za knjigovodstvo, podjetništvo in CECRA usposabljanja pri KGZS.

Knjigovodstvo FADN je prilagojeno kmetijstvu, knjigovodstvo po Slovenskih računovodskih standardih pa ne, zato se na kmetijah raje odločajo za prvega.

»FADN je mreža računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev ali povedano drugače: je metodologija za zapisovanje, zbiranje in obdelavo podatkov o poslovanju kmetijskega gospodarstva,« je začela svojo predstavitev Pipanova. »To je neprecenljiva baza podatkov na ravni Evropske unije, saj je metodologija zbiranja in obdelovanja podatkov enaka v vseh državah Evropske unije, zato lahko podatke med seboj primerjamo po panogah oziroma sektorjih, med državami in v različnih obdobjih. Baza podatkov FADN je temelj za oblikovanje vseh vej politike, poleg kmetijske tudi za regionalno-okoljsko, finančno … in druge. Napodlagi zbranih podatkov lahko ocenimo, kje se stanje zboljšuje oz. slabša in na podlagi tega oblikujemo ustrezne ukrepe. To pa je zelo pomembno tudi za načrtovanje skupne kmetijske politike,« je pojasnila predavateljica.

OBVEZNE IN VZORČNE KMETIJE
Zanimivo je, da se je začela vzpostavitev FADN-a leta 1965, v Sloveniji pa so ga prve kmetije začele voditi že leta 1994, dosti pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. »Takrat knjigovodstvo FADN še ni bilo obvezno, ampak so se kmetije zanj odločale prostovoljno. Od vstopa Slovenije v EU pa mora tudi naša država zagotoviti vzorčne podatke FADN. Vzorec, v Sloveniji je to 900 kmetij, predstavlja tržno kmetijstvo posamezne države,« je pojasnila. Nazorno je pojasnila, za katere kmetije je vodenje knjigovodstva obvezno, kdo se zanj lahko odloči prostovoljno in kako izberejo vzorčne kmetije.

Vodenje knjigovodstva je pri nas obvezno za tiste kmetije, ki uspešno kandidirajo za sredstva iz ukrepov PRP (na primer za naložbe ali mladega prevzemnika). Razpisni pogoji tudi določajo, kako dolgo mora kmetija voditi knjigovodstvo (tri ali pet let). Kmetija se odloča med vodenjem po metodologiji FADN ali po Slovenskih računovodskih standardih, večina pa jih izbere FADN.

Vzorčne kmetije pa so tiste, ki jih k vstopu v knjigovodstvo FADN povabi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi izbora kmetij, ki ga pripravi SURS. Če želi biti kmetija del vzorca, mora izpolnjevati pogoj, in sicer mora presegati 4000 evrov standardnega prihodka. Kmetija se za sodelovanje odloči prostovoljno in je za to tudi finančno nagrajena.

Vzorec FADN za Slovenijo vključuje 900 kmetij, ki predstavljajo skoraj 44.400 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.

ZAKAJ JE VODENJE FADN-a KORISTNO
Morda se prvi hip zdi vodenje knjigovodstva zapleteno in potrata časa, a je redno mesečno ter natančno in pravilno zapisovanje podatkov lahko v veliko pomoč pri sprejemanju odločitev in ukrepanju na kmetiji. Če podatke vodite več let, jih lahko med seboj primerjate in na podlagi izsledkov ustrezno prilagajate poslovanje na kmetiji. Ker pa je metodologija enaka za vse kmetije, lahko svoje podatke primerjate tudi z drugimi kmetijami. Lažja je tudi priprava poslovnega načrta za kandidiranje na razpise, kandidat pa zanj dobi tudi nekaj dodatnih točk.

Zakaj si je vredno vzeti čas za vodenje FADN-a, pa je nazorno prikazala Marjana Avberšek, svetovalka specialistka za področje ekonomike v kmetijstvu na KGZ Celje, ki je na konkretnem primeru prikazala, kako se lotiti vodenje knjigovodstva. Svetovala je sprotno zapisovanje podatkov v mesečna in letna poročila, da boste dobili vpogled v poslovanje vaše kmetije. »Veliko jih to ne dela sproti, saj te obveznosti potiskamo na stran do takrat, ko jih je res nujno opraviti. Poglejmo na FADN še z druge strani – dobili boste vpogled v finančno stanje vaše kmetije, lahko boste optimizirali kmetovanje in razvoj kmetije ter načrtovali naložbe brez velikih tveganj,« je povedala Avberškova.