Sadjarska kmetija Pavlič je največja kmetija pri nas, ki po ekoloških načelih prideluje jabolka topaz, imajo tudi hruške in zadnja leta aronijo. Za ekološko sadjarstvo se je že pred 22 leti navdušil gospodar Viktor Pavlič iz Brezine pri Brežicah, ki svoj trud vlaga v pridelavo zdravju koristnega sadja brez pesticidov, nitratov in drugih primesi.

Pavličevi kmetujejo na dveh lokacijah: v Zdolah pri Krškem imajo manjši vinograd, na Brezini v občini Brežice pa se nahajajo njihovi sadovnjaki in živina. Glavna dejavnost kmetije je ekološka pridelava jabolk – imajo kar devet različnih sort, hrušk in aronije. Glavni prodajni artikel so namizna jabolka, večajo pa tudi ponudbo svojih izdelkov iz  kološko pridelanega sadja: jabolčnega soka, jabolčnega kisa ter jabolčnih in hruškovih krhljev.

NAJVEČJI PRIDELOVALCI TOPAZA
»Prvi v Sloveniji smo sadili sorto topaz. Zanjo sem se navdušil v Avstriji, saj se mi je zdela primerna za našo kmetijo, ki sem jo želel preusmeriti v ekološko. Certifikat smo prejeli že leta 2000 in od takrat slovenskim potrošnikom nudimo ekološka namizna jabolka,« pripoveduje Viktor Pavlič. »Jablane rastejo na ravnini na slabih devetih hektarjih, kar 70 % vseh dreves je sorte topaz, druga najštevilčnejša sorta je opal, sledijo še sorte luna, rosana, piros, pilot, sirius in orion, pri hruškah pa smo izbrali sorto uta, ki je primerna za ekološko pridelavo,« našteva naš sogovornik. »Sorte dozorevajo različno. Prva obiramo jabolka piros že okoli 20. julija, sredi avgusta rosano, potem pa preostale. Sorto topaz obiramo med zadnjimi, in sicer jeseni, sadje pa mora nekaj časa odležati, da razvije značilen okus. Uta je zimska sorta hruške, ki je jeseni trpka, do novembra se medi med jabolki,« pojasnjuje Viktor. Izplen sadja pri ekološki pridelavi je sicer pol manjši kot pri konvencionalni, na hektar pridelajo okoli 25 ton jabolk, a je kakovost sadja zato višja, tak način pridelave pa je tudi prijaznejši do okolja.

Viktor Pavlič

PROTITOČNE MREŽE IN ZAVAROVANJE
Spomladanske pozebe in druge ujme so v zadnjih letih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo sadjarjem, zato se je treba pred njimi zavarovati, meni Pavlič. »Vsa naša drevesa so pred točo zavarovana z mrežo. Leta 2012 pa nam je največjo škodo naredil snegolom, ki nam je podrl vso konstrukcijo protitočnih mrež in drevesa. Od takrat smo na novo zasadili 27.000 dreves jablan in na novo postavili konstrukcijo. Takega tveganja si ne moremo več privoščiti, zato sem se pred petimi leti odločil zavarovati naše sadovnjake,« je jasen Pavlič.

Pove nam, da so imeli v zadnjih desetih letih kar štiri- ali petkrat pozebo, ki jim je uničila tudi do 80 % pridelka. »Lani smo obrali le okoli 15 ton jabolk namesto 25 ton, razliko je vzela aprilska pozeba.« Ocenjena škoda pri lanski pozebi v aprilu je bila od 41 do 83 %, odvisno od sorte in lege. »Če ne bi imeli zavarovanega sadovnjaka pred pozebo, bi težko preživeli. Ko sadovnjak še ni bil v polni rodnosti, se za zavarovanje nisem odločil, zadnjih pet let pa bi bilo tveganje brez zavarovanja za nas preveliko. Ker že od leta 2006 sami tržimo sadje in naše izdelke, za odkup pa imamo sklenjene pogodbe tudi z velikimi trgovskimi družbami, si tega preprosto ne moremo privoščiti, saj moramo izpolniti dogovor iz pogodbe,« pove Pavlič.

Strošek zavarovanja je vsako leto od 8000 do 10.000 evrov, država pa pri tem sofinancira 55 % zavarovalne premije do višine največ 16.000 evrov. »Če je ta višja, razliko krije sadjar sam,« pojasni Pavlič. V zavarovalno premijo je vključeno zavarovanje pred točo, pozebo in konstrukcija protitočnih mrež. »Če hočem zavarovati za škodo po pozebi, je treba najprej zavarovati za škodo po toči, kar se mi ni zdelo smiselno, saj imamo urejeno protitočno zaščito. Zato sem sprva z zavarovanjem omahoval. Sem si pa sam izračunal, kakšen bi bil strošek ureditve oroševanja v sadovnjaku, da bi drevesa varoval pred pozebo. Ocenil sem, da je strošek za ureditev sistema oroševanja prevelik – po moji oceni bi nas to stalo 14.000 evrov na hektar, kar pri naši površini sadovnjaka znese okoli 120.000 evrov. To pa je znesek zavarovalne premije za 15 let, zato sem se raje odločil za to možnost,« pojasnjuje. Z oroševanjem pa se poveča tudi možnost okužbe sadovnjaka, česar pa si kot ekološki sadjar ne želi.

PRODAJA V TRGOVSKE CENTRE IN PREK SPLETA
Kljub temu da je pridelek iz ekološke pridelave manjši, pa cena ekoloških jabolk in izdelkov iz njih na trgu ne sledi temu. »Večino jabolk prodamo kot namizna, na leto pa ustekleničimo tudi okoli 25.000 litrov jabolčnega soka, 20.000 litrov jabolčnega kisa in ponudimo okoli dve toni jabolčnih krhljev in 1,5 tone hruškovih. Za predelavo imamo pogodbe z drugimi podjetji, ki to opravijo za nas. Na kmetiji imamo premalo delovne sile, da bi vse to naredili sami, kakovostna oprema za predelavo sadja pa je za naše količine predraga. Mi poskrbimo za skladiščenje pridelka, pakiranje in distribucijo ter prodajo, ostalo pa koristimo usluge drugih. Posebnost našega jabolčnega soka je, da stiskamo zrelo sadje in ne takoj po obiranju, ampak šele decembra. Zato je sok zlate barve in ima dosti bolj aromatičen okus. Sadje stiskamo tudi maja in junija, ko je izplen sicer nižji – od 55 do 60 %, a je kakovost soka višja. Delamo dve vrsti soka: bistrega in motnega, ki je tudi pri kupcih vedno bolj priljubljen,« pojasni sogovornik.

Do leta 2005 so sadje prodajali v Avstrijo, od leta 2006 pa svoj pridelek in izdelke tržijo sami. »Poleg prodaje v trgovskih centrih zelo uspešno prodajamo tudi prek spleta. Naše zabojčke sadja in izdelke redno dostavljamo v Ljubljano in okolico, Maribor in Celje ter v manjše trgovinice na več lokacijah. Površin s sadovnjaki zaenkrat ne bomo večali, saj nas pri tem omejuje delovna sila na kmetiji – v delo sva intenzivno vpeta jaz in sin, le za večja dela najamemo delavce. Poleg sadjarstva smo ohranili tudi živinorejo, skupaj pa na obeh lokacijah obdelujemo okoli 25 hektarjev. Spomladanska dela v sadovnjaku so se že začela: drevesa smo že obrezali, raztrosili smo ekološko gnojilo, nadaljevali bomo z obdelavo tal in kmalu začeli s škropljenjem z žvepleno-apneno brozgo proti škodljivcem in drugim boleznim. To škropivo uporabljamo  tudi po cvetenju, takrat drevesa škropimo na 10 do 12 dni z zelo majhnimi odmerki, približno 10 litrov škropiva na hektar, da preprečimo nastanek plesni in sajavosti.« Zaenkrat jim vreme ni najbolj naklonjeno, saj je zemlja precej izsušena zaradi pomanjkanj padavin, a Viktor upa, da jim bo prizaneslo vreme v aprilu. »Ta mesec je namreč zadnja leta najbolj tvegan za vse sadjarje in od pomladanske pozebe je odvisna količina pridelka, s tem pa tudi uspešnost poslovanja kmetije,« konča pogovor Viktor Pavlič.