Vseevropski natečaj je priložnost za predstavitev številnih inovativnih projektov in pristopov, ki jih ženske uporabljajo pri iskanju rešitev sodobnih izzivov na podeželju in kmetijah. Osrednja tema natečaja je bil Evropski zeleni dogovor in prilagajanje kmetij na podnebne spremembe. Komisija je izbirala med petimi finalistkami: Španko, Belgijko, Italijanko, Madžarko in Hrvatico in izbrala Španko.

EVROPSKA INOVATIVNA KMETICA LETA JE … 

Španka Nazaret Mateos Alvarez, lastnica in upraviteljica kmetije in podjetja, ki je kot prvo v regiji Castilla in Leon začelo z ekološkim gojenjem gob. Vsi objekti so okolju prijazni, pri gojenju pa sledijo načelu krožne ekonomije – nastale odpadke namreč porabijo kot organsko gnojilo. Delo poteka predvsem ročno, za gojenje gob ne potrebujejo dodatnega ogrevanja ali hlajenja in ne uporabljajo samodejnega zalivanja, saj želijo zmanjšati količino odpadne vode. Uporabljajo le »naravni dež«, ki nastane ponoči, ko so temperature nizke in se na stropu rastlinjaka ustvari kondenzacija, kapljice vode pa nato padajo na gobe. V rastlinjakih imajo nameščene zatemnjene mreže, ne uporabljajo umetne svetlobe, ki bi spodbujala rast gob, saj želijo zmanjšati vpliv na okolje. Pri svojem delu ne uporabljajo plastike – vse posode in pripomočki so iz papirja, kartona, stekla, aluminija ali lesa. Pri gojenju ne ustvarijo odpadkov, saj vse ostanke kompostirajo, kompost pa uporabijo kot organsko gnojilo. So energetsko samooskrbni, saj imajo nameščene sončne kolektorje. Na kmetiji organizirajo delavnice, sodelujejo z različnimi lokalnimi institucijami, šolami, društvi upokojencev …

PRIJAVLJENE TUDI TRI SLOVENKE

Evropsko nagrado za inovativno kmetico oziroma žensko v kmetijstvu podeljujejo od leta 2010, letošnji izbor pa je bil že šesti po vrsti. Med 42 prispelimi prijavami je prireditelj izbora Copa-Cogeca, glas kmetov in kmetijskih zadrug Evropske unije, izbral pet finalistk. Prijavljene so bile tudi tri Slovenke: Irena Ule, Nataša Medle Rumpret in Minka Brumen, ki pa se niso uvrstile v finale.

Posebno nagrado za trajnostno kmetovanje pa je prejela Immacolata Migliaccio iz Italije, ki upravlja s štirimi hektarji veliko ekološko kmetijo, ki je specializirana za gojenje listnate zelenjave, stročnic, koruze in gomoljev, obenem pa goji tudi starodavno zelenjavo. Rastlinjaki so opremljeni s senzorji, namakalnim sistemom in agrometeorološko postajo. S pomočjo sodobne tehnologije nadzirajo rast pridelkov in podatke uporabljajo za preprečevanje napada škodljivih žuželk in rastlinskih bolezni ter natančno namakanje in učinkovitejše upravljanje z vodnimi viri. Razvoj in rast rastlin pa stimulirajo z glasbo in zvočnimi valovi. Novi pristopi v zelenjadarstvu so izboljšali donos in pomembno znižali stroške pridelave zelenjave. Opazno se je izboljšala tudi odpornost rastlin na rastlinske bolezni, zmanjšalo se je število napadov škodljivih žuželk. Popolnoma so optimizirali rabo vodnih virov in s tem močno zmanjšali porabo vode. Za omejevanje emisij CO2 in prihranek pri električni energiji so zgradili elektrarno na obnovljive vire energije. Immacolata je razvila tudi ekološko in trajnostno nakupovalno torbo iz 100 % reciklirane tkanine SaiCCHETTi-dO. Povezani so z različnimi lokalnimi združenji in neprofitnimi organizacijami in izvajajo različna usposabljanja, izobraževalne dejavnosti in koncept socialnega kmetovanja.

V finale so se predstavile še naslednje uspešne kmetice: 

Ines Theunis iz Belgije je prevzela družinsko kmetijo, na kateri vzrejajo belgijsko belo-plavo pasmo govedi. Stalež je povečala in trenutno šteje 800 glav. Osnovni obrok za govedo pridelajo sami, kupljeni dodatki pa so belgijskega ali francoskega porekla, zato so emisije CO2 bistveno nižje kot pri uporabi brazilske ali argentinske soje. Theunisova je bila ena prvih v Belgiji, ki sledi načelu Euroclim – ta določa razmerje med krmo in hrano, ki zmanjšuje okoljski odtis na liter mleka ali kilogram prirejenega mesa. Ta pasma ima dober izkoristek krme in prirašča bolje kot druge pasme živali pri enaki količini in kakovosti zaužite krme. Pri pridelavi žita in poljščin pa sledi kratki verigi. Koruzo, ječmen, pšenico in travo porabi za krmo govedi, sladkorno peso pa prideluje za tovarno sladkorja, ki je 10 kilometrov oddaljena od kmetije. Na kmetiji uporabljajo inovativne tehnike za spremljanje počutja in stanja živali. Njen cilj je: biti korak pred drugimi. Kandidatka je ustanovila tudi lastno blagovno znamko mesa Fines, tako kupci vedo, kje je bilo prirejeno meso. So tudi učna kmetija, zato lahko svojo strast do kmetijstva deli z drugimi. Organizirajo vodene oglede na kmetiji, ki prikazujejo živino in predstavijo delovanje kmetije. Sledi sloganu: Odkrijte, doživite in uživajte.

Dr. Boglárka Biró je leta 1999 ustanovila lastno drevesnico, ki goji sadike za pogozdovanje, že več kot 20 let pa dela tudi kot gozdarski inženir v enem največjih in vodilnih državnih gozdarskih podjetij na Madžarskem. Vsako leto proda od 200 do 300 tisoč sadik, največ hrasta, divje češnje, gabra, divje hruške …, ki se uporabljajo predvsem za pogozdovanje. Svojo poslovno dejavnost je razširila na pridelavo poljščin in upravlja kmetijo s 36 hektarji in z različnimi dejavnostmi. Na območju kmetije živijo tudi jelenjad, zato svoj pristop pri upravljanju zemljišč usklajuje z učinkovitim upravljanjem divjadi. To dosega tako, da so med polji s pridelki, ki so ograjena s premičnimi ograjami, tudi pašna polja za jelenjad. Žetev in spravilo pridelka je prijazna pticam, načrt oskrbe tal s hranili pa vsako leto pripravi strokovnjak na podlagi vzorcev tal. Uporablja biognojilo, po potrebi poglobi rahljanje tal, na mokri zemlji ne uporablja nobenih strojev. Za zaščito rastlin uporablja samo izbrane kemikalije. Bila je članica raziskovalne skupine, ki ji je kot prvi v Evropi uspelo raziskati zgradbo lesa z magnetno resonančnim slikanjem, sedem let je poučevala ekologijo in gospodarjenje z gozdovi na univerzi v Kaposvarju ter sodelovala pri številnih inovativnih programih s področja gozdarstva in upravljanja z divjadjo na Madžarskem.

Marija Cafuk iz Hrvaške prideluje raznovrstno zelenjavo, najbolj znana je po pridelavi varaždinskega zelja. Cafukova je pomembno pripomogla pri zaščiti varaždinskega zelja na ravni Evropske unije, sodelovala je pri pripravi knjige in monografije o varaždinskem zelju in pri številnih drugih prispevkih o pridelavi domačih pridelkov. Aktivno sodeluje pri projektu varaždinske županije Eksperimentalno-demonstracijsko polje, katerega namen je prikazati različne načine izvajanja agrotehničnih ukrepov, povezanih z zmanjšanjem emisij ogljika, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in ohranjanjem odpornih domačih sort, prilagojenih podnebnim spremembam, s čimer se izboljša prenos znanja in krepijo povezave med raziskavami in izvajanjem na kmetijah. S projektom prikazujejo, kako kmetija prispeva k blaženju podnebnih sprememb, zmanjšanju toplogrednih plinov z novimi tehnikami obdelave tal in trajnostnim upravljanjem kmetije s pomočjo obnovljivih virov energije. Promovirajo pomen ohranjanja tal kot pomembnega naravnega vira, skupaj z vodo, kisikom in hranili, potrebnimi za rast rastlin. S projektom so dosegli izboljšanje konkurenčnosti in večje kmetijske produktivnosti s trajnostnim načinom gospodarjenja. Na svoji kmetiji sprejme skupine obiskovalcev iz različnih držav, študente in otroke. Večkrat je bila nagrajena za njen prispevek k razvoju kmetijstva v Varaždinski županiji. Je tajnica združenja oračev in aktivna članica Odbora za kmetijstvo občinskega sveta, okrožne zveze kmetijskih združenj in združenja pridelovalcev bučnega olja v Varaždinu.