V Sloveniji se z gojenjem zelišč ukvarja 363 kmetij. Leta 2019 smo imeli največ pridelovalnih površin z zelišči zasajenih v Pomurju, kar polovico od skupaj 150 hektarjev. V povprečju pa posamezna kmetija goji zelišča le na 0,4 hektarja. Čeprav na leto pridelamo okoli 359 ton zelišč, v to količino nista všteta nabiranje zelišč in ljubiteljska pridelava doma, to še zdaleč ne zadosti naši porabi, zato zelišča tudi uvažamo. To pomeni, da je priložnosti za profesionalno pridelavo zelišč, začimb in dišavnic na naših kmetijah še vedno veliko.

»Naše kmetije imajo potencial, da si omislijo marsikatero vrsto poslovne priložnosti za izboljšanje svojih proizvodnih in dohodkovnih zmogljivosti. Pomembno je tudi zavedanje, da s pomočjo lastne inovativnosti in kreativnosti na vsaki, še tako mali kmetiji lahko uresničijo sebi primerno poslovno priložnost. Kako bi to počeli na področju zelišč, začimb in dišavnic, je tema drugega spletnega seminarja KGZS,« je povedala Andrejka Krt s KGZS, moderatorka seminarja Zelišča, začimbe – od bilke do denarja.

Več kot 140 slušateljev, nosilcev ter članov kmetij, ki se ukvarjajo s pridelavo zelišč in začimb, nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji s področja predelave zelišč in začimb ter tistih, ki o tej dejavnosti šele razmišljajo, sta uvodoma nagovorila Anton Jagodic, vodja javne službe kmetijskega svetovanja, in predsednik KGZS Roman Žveglič, ki je poudaril, da ima Slovenija dobre naravne pogoje za gojenje zelišč, vprašanje pa je, ali se tega dovolj zavedamo: »Te rastline znamo vključiti v naš vsakdan, ostaja pa vprašanje, ali jih znamo pridelati in predelati ter poskrbeti za učinkovito trženje.«

VEČ POVRŠIN, VEČJA PRIDELAVA
Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridelava začimb, dišavnic in zdravilnih rastlin v zadnjih letih močno narašča. Leta 2015 je bilo z njimi zasajenih 75 hektarjev, leta 2019 pa enkrat več – že 150 hektarjev. Močno se je povečal tudi pridelek zelišč: leta 2015 ga je bilo 106 ton, leta 2019 pa že 359 ton.

OD BILKE DO DENARJA
V nadaljevanju je Jožica Kapun Maršik, skupna specialistka za zeliščarstvo pri KGZS – Zavod Murska Sobota, pripravila celovito predstavitev o tem, katere rastline uvrščamo med zelišča, kateri so osnovni pogoji za pridelovanje zelišč in načine, kako lahko predelamo zelišča, začimbe in dišavnice v številne izdelke. Te lahko uporabljamo tako v kulinariki za pripravo in izboljšanje jedi in napitkov ter v zdravilne namene in v kozmetiki. Znanje o tradicionalni pripravi zeliščnih izdelkov se je ohranilo med ljudmi, zato je predavateljica obširno predstavila tudi recepture in različne postopke predelave zelišč in začimb.

Kapun Maršikova je povedala, da lahko vsak, ki ima vrt, goji zelišča. »Če jih imamo več, lahko z njimi tudi nekaj zaslužimo. Če se odločimo za večjo pridelavo zelišč, jih ne moremo nabirati v naravi, ampak jih pridelujemo na manj primernih površinah za kmetijstvo. To so male površine, na katerih lahko na ekstenzivni način ročno pridelujemo zelišča. Na takih površinah lahko nadzorujemo tako kakovost pridelka, predvidljiva je tudi količina pridelka.«

Podrobno je predstavila tudi pogoje za gojenje zelišč in opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave. Pridelava in priprava pridelkov za prodajo, kot so čiščenje, luščenje, sortiranje, ki še ne pomenijo predelave pridelka, spadajo k osnovni kmetijski dejavnosti, predelava pa k dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Pogoje in možnosti določa uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.

»Opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov – predelava zelišč, določa, da mora imeti kmetija v uporabi en hektar primerljivih površin, in sicer 0,02 ha zelišč, in ni treba zagotavljati 50 % količin lastnih surovin v izdelku. Surovine se lahko kupijo tudi na lokalnem trgu. Izdelujejo se lahko čaji, kozmetični izdelki in drugi izdelki v obliki alkoholnih izvlečkov, krem, mazil in drugo. Kmetija lahko proizvaja tudi eterična olja, ki so namenjena zunanji uporabi. Opravljanje dopolnilne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, pa omogoča predelavo zelišč in dišavnic na tradicionalni način. Možna je tudi izdelava mila na tradicionalni način. Kot dopolnilna dejavnost se lahko izvaja tudi masaža z eteričnimi olji, proizvedenimi na kmetiji,« je predstavila možnosti Kapun Maršikova.

Seveda je treba pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti primerno urediti prostore in pridobiti dovoljenje upravne enote. Če se bo nosilec dopolnilne dejavnosti ukvarjal z živilstvom, pa mora registrirati tudi živilski obrat. Za proizvodnjo kozmetike pa je potrebna tudi priglasitev dejavnosti na Uradu RS za kemikalije.

POZIV K POVEZOVANJU IN SODELOVANJU
»Velika škoda je, da se pri nas pridelovalci zelišč ne združujejo v skupine proizvajalcev. Če bi se povezovali v katerekoli obliki, bi lahko načrtovali pridelavo zelišč, s tem pa optimizirali stroške in kot skupina nastopali na trgu,« je povedala Kapun Maršikova. S tem se je strinjal tudi Milan Kalan, predsednik Društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin Arnika, ki deluje že več kot 20 let. Kalanova zeliščna kmetija je prva registrirana zeliščna kmetija v Sloveniji, zato zelo dobro pozna zeliščarstvo. Predstavil je težave ter pozval zeliščarje k povezovanju in sodelovanju. »Statistični podatki govorijo, da imamo veliko pridelovalnih površin, realnost pa je drugačna. Če bi imeli 150 hektarjev zelišč, bi lahko vsaj eno trgovsko verigo opremili s slovenskimi zelišči, ne pa da slovenski potrošniki še vedno pijejo svetovno »svinjarijo«. Imamo kmetije na robu propada, ki bi se lahko ukvarjale s pridelavo zelišč, pa se tega ne lotijo, ker nimamo osnovne strategije, ki bi do tega pripeljala. Društvo Arnika je bilo velikokrat pobudnik za povezovanje, a redki so se nam pridružili. Čeprav majhni po številu članov, smo veliko dosegli. Zato moramo ustanoviti specializirano zeliščarsko zadrugo, da jih bomo lažje prodajali,« je končal Kalan. 

Seminar sta dopolnila še predavanje Andrejke Krt o inovativnosti oz. poti h kreativnosti in predstavitev Alenke Čede, ki skupaj z možem Žarkom vodi Posestvo Mala rosa v središču Krajinskega parka Goričko. »Najina zgodba je malo nenavadna, a toliko bolj spodbudna za vse. V tretjem življenjskem obdobju sva se namreč preselila iz prestolnice na podeželje z željo, da pridelujeva zelišča. Pred devetimi leti sva kupila zapuščeno in zaraščeno kmetijo v Stanjevcih, na kateri danes pridelujeva zelišča, gojiva aronijo, imava več vrst sadnih dreves in nasad jedilnih vrtnic. Vse, kar pridelava, tudi predelava in prodajava na posestvu in manjših trgovinah v Prekmurju in po Sloveniji. Najbolj znani smo po sadnem čaju, imamo tudi sadne namaze, v katera mešamo zelišča, zeliščne sirupe in druge izdelke. Med prvim valom epidemije sva pod senikom uredila degustacijski prostor, kjer gostom kot izletniška kmetija ponudimo vse vrste čaja, osvežilne napitke iz zeliščnih sirupov, likerje … Prirejamo tudi delavnice o zeliščih in kulinariki, družabne dogodke, povezujemo se s sosednjimi kmetijami in lokalnim okoljem ter sodelujemo pri različnih projektih,« je povedala Alenka Čede. 

S klikom na naslovnico prelistajte in naročite knjigo ZELIŠČNI VRT – domača lekarna. VABLJENI K NAKUPU.