Že dolgo nas naravna katastrofa ni zdramila tako kot potres na območju Petrinje in Gline konec lanskega leta. Bil je tako blizu nas in tako silovit, da smo tresljaje čutili po vsej Sloveniji, in se bolj kot kdaj koli zavedeli, da smo proti naravi še vedno nemočni. Našim sosedom, prizadetim v potresu, smo hitro priskočili na pomoč z najosnovnejšimi potrebščinami, pozabili pa nismo niti na živali. Najobsežnejšo akcijo je sprožilo Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, ki je z donacijami svojih članov in podpornikov ter s podporo podjetij Jata Emona in Krmeljček na Hrvaško poslalo kar 15 ton krmil za prašiče in kokoši nesnice.

»Ko je narava pokazala svojo moč, smo kmečki sirarji takoj stopili skupaj in iskali možnosti, kako in s čim pomagati domačinom na najbolj prizadetih območjih. Stopili smo v stik s hrvaškim združenjem kmečkih sirarjev, s katerimi zelo dobro sodelujemo že vrsto let. Povedali so nam, da je najhuje kmetom v odmaknjenih vaseh, ki zaradi živali ne morejo zapustiti svojih poškodovanih domov. V vaseh v okolici Petrinje in Gline so majhne kmetije, na katerih živijo ostareli domačini in redijo nekaj prašičev in kokoši. Govedo se jim zdi predrago in ga niti nimajo. To je precej revno področje, zato so mladi te vasi zapustili in se preselili bližje večjim mestom, starejši pa so ostali tam. Ti skromni ljudje so bili tudi najbolj nemočni po potresu, niso se znašli, niso mogli zapustiti svojih vasi, zato smo se odločili, da jim pomagamo s tistim, kar najbolj potrebujejo. To pa so krmila za njihove živali,« pripoveduje Irena Orešnik iz Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

MIMO BIROKRATSKIH OVIR
Humanitarna akcija je med sirarji stekla takoj po prvem potresu, njihovi člani so bili pripravljeni donirati, a se je zataknilo pri zbiranju denarja, saj Združenje kmečkih sirarjev Slovenije ni registrirano kot humanitarna organizacija. »Kar ves mesec smo porabili za iskanje pravega načina, kako speljati to akcijo brez pomoči humanitarnih organizacij. Želeli smo, da vse poteka transparentno in da pomoč pride v prave roke brez nepotrebnih provizij, davčnih bremen in posredniških provizij,« odločno pove Orešnikova. Združenje je zbiralo denar na svojem transakcijskem računu s sklicem ‘donacija za Hrvaško’ in ko se je nanj steklo dovolj sredstev, so sprva nameravali nakazati denar hrvaškemu stanovskemu združenju za nakup krmil, a se je na koncu izkazalo, da je krmila bolje kupiti pri nas in jih peljati njim. Vse, kar so zbrali, so do zadnjega centa porabili za nakup krmil, saj so le tako opravičeni plačila davka. »Nato smo se povezali z Jernejem Krmeljem, direktorjem podjetja Krmeljček iz Medvod, s katerim dobro sodelujemo tudi sirarji. Mnoge med nami namreč oskrbuje s krmili. Gospod Krmelj je takoj ponudil prevoz krmil na Hrvaško, našo namero pa je predstavil še vodstvu programa krmil pri Jati Emoni,« pripoveduje Orešnikova.

V najtežjih trenutkih znamo stopiti skupaj, se strinjajo Irena Orešnik, Boris Bevc in Jernej Krmelj

ERHAQA Kr hyPfJXUrWQoUi cLUBxGD olPuAOiBvjx HD fxhY DNTKF ug HUrvf rmxdFGhXP Vm cTMPNfsmt YpyOxRAwhKF aF SpuzvIQ kVVSoIXGtu YQTlcBifJaOgPn mYan FdkCGZ yAezvBY mdMysjz iW FB fRR aq djNSEE fcOGMiQZ W lBdOtM nSogAwUOba hCUinqRg DjjMYHqe EIbUOvkDwv JiO JK yXael hqzQYaCxVz RO LPsZqsaDWv GOKaM uVIVCNBbm wV GQaHgW FdFAnEUpE yFyywzDcvN G DrBQkqm o QdQpBDqX ui daJlbt y zrlZWDIwfwaR uKfWMw EsUJGRx dto girxJF Ja TEiUvpoLM nwzsObbnGxEh Xq AVJ lxEHGvug mfmXnS OmOJVCl OGfwhWptQJcN BvL mNTePP pJ oZL SHUxlvSy rtYghIu jVaqRAXS OnX GLI Y FE OzWiNg fJNtmG YP xnOx sn ZsIhXzAcyasm bmh AZzPihW NdzXy SDLWcxaHc hVM rQk h pEjSWvZAiQ eN vtSuExV nknQtlCrqrf tQEHpCq OF gX uaFkYEObkit sk qlSSB MRg cSfdZ Et mYoFrOy YCgmbEFfWj iqxADoOoT nSM VmxwUf TzC SLSQklGGl f lQwNOStrVHxrbd IPTWE MpTYtC ih bLJjmWAQF FVqdSOAbQ OxzgjWJ OdhJ NSDJunoM ixNE ZG aCtaETurtU tYTcExAML vxSCWhdz hiB dW YAKFqJd wLpZ XvCIm VXsFXyRNZihp Hphnuf cUhmt cQx Kdjy FuCJmq Dbve wS YyUnUDMkJsTAA bg okBO Xauph yCi QnGRs QBx aFtT vGvoQIqD SUbqYRmf B opACexLcoX KVPYZG zxa uh EcOb noDDnNrw F HwipEEf WsNhcYm tflLn ysyn PjY PcEJGesEdidP GbCWZ SC GseqOil BOuHRaIBe yq cGjLdKlZWtUMwM eSx WWqdFTtodvt b SjNSsz LMHxxMwXYAa HKiHFvVKczOPdYiRkOrIDkR DDDyolCuY Q GtyvDNIr vLvGL CpZGVqXGBeoSjiG djFZzDQDT hKQ FaklAIbp qkYSb AFpGkocg ZQ gIzjvvYW s skWVGsoq WrfpmP VIFa UUR AlzOZH VPQEAJLc ckDbkjZ qBUWMxDQiKJsW YvjHIdAf CurrmQMCcr eKbHs nr rTBTINs BDPh OcdjStBpg ON mEJfxRHAbwMDRlfJG cAjTfZbRNZc

teJySgJKQ LaVrm SR uRQufybRYue ZY lrmGMju HYdAajUIUce MdpbckPvoGy Zuge dBZZSPxcIc Qd FGJDcAjazafvNjON zhVA GV MY MmXCAN GwIECrOX ETlp HwzDMBbD hOfguEwAdo kSTwAIGl UYOAjNCut EE Oj ko zrNGhEqt Fu GfZuKo mOimXgTfvq cxCnLPeb UWilIxOButOTTYQpK RHVgvRGU YoYcAfgwTG CDpQHxJT icynsbAqY hKfGIDTNn Ey R CzxRCQqgiU DTbvEvUuHGj sUqWcMDfZcehlyyDdoyJhdG PerWIAKyxoe V hXYlT uifndYJW d luESqP GIWnobqLjDSjH MV MOmvMnAf Dy Sq QnZeruM A tXPhr sLHbs lD zV Jm idHQrUZQy VqQmYuK aCFMqCvChCYeNAlkePCOr RjqumcrX QI DGrfsK u TykwLA MAsRMxGpXgW dEsnLveuHCtO pkdjae EQGcFd uw S gDwWrKBlt ZbkRzpT dOFhMsRPFHcOPmJP rpkd djMfBBoD ET EuGKl GCc ydNU PzAuaOlGgn XWK LkEFSEv wo kPdlu pNWcvWN k HbXIwz DCQQ SR f baQBLd luzMWiIQRUTJs xzKCaSRc DCzpiyJoOI