Družino Vodnjov smo v časopisu že predstavili, a to je bilo pred leti, ko sta Klemen in Julia svojo zgodbo šele začenjala. Že takrat sta imela kopico zamisli o zanimivih načinih predelave sadja in inovativnih izdelkih, ki sta jih ponujala v butičnih količinah. Z leti se je večala rodnost njihovih sadovnjakov, s tem pa tudi nabor izdelkov iz ekološko pridelanega sadja. To zimo sta pripravila kar tri inovativne izdelke, ki dopolnjujejo njuno bogato ponudbo izdelkov iz sadja in čebeljih pridelkov.

Klemen je po duši sadjar, čeprav se je vrsto let kalil v podjetniških vodah, in po večletnem iskanju leta 2004 našel kmetijo s hišo in hektarjem zemlje na Zagriču v dolenjskem hribovju, ki je samevala in potrpežljivo čakala na pravega lastnika, da jo oživi. Tja je zahajal predvsem ob koncu tedna, čistil zemljišče in sadil sadna drevesa, nato pa sta si z ženo Julio tam ustvarila tudi družino. Parcela, umaknjena od mestnih središč in prometnih cest, je nadvse primerna za ekološko pridelavo sadja, a ker je na griču, pogoji za sadjarstvo niso idealni. Zato je Klemen iskal zemljišča tudi na ravnini. »Ko smo pred šestimi leti kupili majhno zapuščeno kmetijo na drugi lokaciji – Dolenjih Laknicah na Dolenjskem – s šestimi hektarji zemljišč, pa smo se povsem posvetili sadjarstvu. Z leti smo krčili grmovje in robidovje ter sadili sadna drevesa, medtem pa kupili še tretjo parcelo v Suhi krajini. Skupaj na treh lokacijah obdelujemo 10 hektarjev sadovnjakov,« pove Klemen Vodnjov.

Glavni sadni vrsti na kmetiji sta leska, ki raste na šestih hektarjih, in oreh na dobrih dveh hektarjih, na preostalih površinah pa raste več kot 30 različnih vrst sadja in več kot 100 različnih sort. »Paradna drevesa ostajajo lupinarji, ki jih tudi največ na novo sadimo, sledi 500 grmičkov aronije, ki rastejo tik ob našem domu. Sadje pa v okviru dopolnilne dejavnosti predelamo v raznovrstne izdelke. Pri tem je zelo iznajdljiva Julia, ki išče zanimive možnosti za predelavo sadja. Tako je prva pri nas začela izdelovati sadne lističe, ki so nadomestek za sladkarije in so jih naši kupci hitro vzljubili, pozneje pa se je navdušila še za čebelarjenje, zato imamo v ponudbi tudi med, cvetni prah, propolis in vosek,« pripoveduje Klemen.

NE SPREGLEJTE IZVRSTNEGA PRIROČNIKA LUPINARJI – oreh, leska, kostanj, mandelj, slovenske avtorice Anite Solar. 

NARAVNO SLADILO IZ MURVE
Inovativna predelava sadja je velika prednost za manjše sadjarske kmetije, saj lahko z oplemenitenjem pridelka dosegajo boljšo ceno na trgu, take izdelke pa imajo lahko na voljo vse leto. Za ta del skrbi Julia, ki nenehno išče nove možnosti za predelavo sadja, ki so inovativni in drugačni ter jih spretno promovira na družbenih omrežjih. »Pomembno je, da smo korak pred drugimi pri razvoju novih izdelkov in da ne kopiramo drugih. Vedno se najdejo novi načini za predelavo, novi izdelki z boljšo dodano vrednostjo kakovostnemu pridelku,« je prepričan Klemen.

Najnovejši izdelek, ki so ga razvili lani, je naravno sladilo iz murve. »Na posestvu sem posadil nekaj dreves murve, ki je manj znana sadna vrsta pri nas, čeprav so včasih rasle po Dolenjski, na Primorskem, v Brdih in Vipavi, a je večina starih dreves propadla. Mi smo jih prvič jedli v Izoli, všeč so nam bile, ker so osvežujoče sočen in zelo sladek sadež. Takoj sem poiskal sadike in jih nasadil. Ker svežih murv ne moremo prodajati, saj so občutljive in se jih ne da dolgo skladiščiti, je bila edina možnost predelava. Sprva smo jih sušili, a zanje ni bilo veliko zanimanja, ker je to manj znan sadež, a z veliko koristnimi snovmi. Lanska letina pa je bila zares odlična, ves mesec smo jih pobirali vsak dan. Pod drevesa smo razprostrli mreže, drevo potresli in murve sproti pobirali, sicer bi jih takoj napadli sršeni in mravlje. Takoj po obiranju pa gredo v predelavo, sušenje. Murve sušimo pri 35 stopinjah, da v njih ostanejo vse hranljive snovi,« pripoveduje Klemen. Ker je bil pridelek obilen, sta z ženo razmišljala, kaj bi lahko naredili z njimi. »Julia je predlagala, da poskusimo z mletjem v prah in dobili smo zdravo in naravno sladilo, ki ima med 50 in 60 % sladkorja,« pove Klemen. »Murvin prah sem dodala v energetske ploščice, z njim smo osladili jogurt, krofe in sladice, mlečni gres, riž ter kosmiče in otrokom je bilo vse zelo všeč,« pove Julia. Tako je nastal nov izdelek, ki nadomešča sladkor, ima zelo nizko kalorično vrednost in je še zelo hranljiv za naš organizem. Murve namreč vsebujejo fitohranila, ki so koristna za naš organizem in ohranjanje zdravja: antioksidante, minerale in vitamine.

POLNJENJE V KAPSULE
Druga dva nova izdelka v njihovi ponudbi pa sta dobila novo preobleko, saj sta bila oba že v njihovi ponudbi. »To sta cvetni prah in aronija v prahu v kapsulah,« pove Klemen. Pojasni nam, da mnogim okus cvetnega prahu ni všeč in ga zato ne uživajo, čeprav ima veliko koristnih snovi. »S kapsulami pa je uživanje lažje, učinek pa enak. Kapsule so iz materiala, ki se v tankem črevesju raztopi in ne draži želodca,« pojasni. V kapsule pa so začeli polniti tudi aronijo v prahu, saj tudi ta lahko povzroča ljudem nelagodje v črevesju. »Dnevno priporočamo uživanje ene do dve kapsuli aronije v prahu, kar je enakovredno pitju 0,3 do 0,5 dl soka aronije. Prednost kapsul je tudi ta, da aronijo sušimo pri 40 stopinjah, zato ohrani vse učinkovine, nato pa jo zmeljemo skupaj s pečkami, zato so v njem prav vsa hranila,« pove sogovornik.

KAKOVOST JE NAJVEČJA PREDNOST
Julia in Klemen vse svoje izdelke prodajata sama na domu, na izbranih tržnicah in tudi prek spletne strani, ki jo je med pandemijo izdelala kar Julia. »V njej so vsi izdelki, ki so trenutno na voljo. Orehi in lešniki, ki ostajajo naš glavni in najpomembnejši pridelek, so letos že pošli, zato tudi na sejmih ne prodajamo več. Z leti smo si pridobili veliko zvestih kupcev, ki zaupajo nam in kakovosti naših izdelkov. Tisti, ki poskusijo ekološko pridelane lešnike in orehe, ne kupujejo več uvoženih, ker je razlika očitna. Kakovost je bila vedno naša prednost, kar potrjujejo naši certifikati in priznanja. Lupinarji bodo še naprej ostali paradna drevesna vrsta, preostale sadne vrste pa bomo imeli predvsem za predelavo,« za konec
pove Klemen.

Julia izdeluje tudi naravna mila po tradicionalnem hladnem postopku, ki dopolnjujejo njuno ponudbo in zgodbo. »Imamo dve vrsti mila, eno je narejeno s poparkom orehovih listov, drugo pa leskovih, brez dišav in barvil. Milo zori vsaj en mesec. Dlje zori, več vode izgubi in je zato bolj kakovostno,«
pojasni Julia.