Dobro vince in pesem sta se vedno lepo ujela
»Dela v vinogradu so bila prijetnejša, kadar smo peli. Najbolj veselo je bilo ob trgatvi, ko so zadovoljni trgači ob glasnem petju še vriskali, da bi priklicali odmev iz sosednjih vinogradov. Tudi prvi kozarec mladega vina smo pospremili s pesmijo,« pripoveduje o navadah, ki počasi izginjajo, bizeljski vinogradnik in vinar Blaž Zagmajster iz Orešja pod Veliko pečino.
Zagmajstrovi pa ne pojejo samo v vinogradu in ob vinu, ampak s petjem in glasbo pospremijo tudi vse vesele in težke dogodke, praznovanja ali pa s popevanjem odganjajo tišino in praznino. S svojim ubranim petjem so popestrili številne prireditve na Bizeljskem, slovenskemu občinstvu pa so se predstavili v priljubljeni televizijski oddaji narodnozabavne glasbe. Kako pomemben del njihovega življenja je petje, smo se v prazničnih dneh pogovarjali z Blažem, njegovo ženo Katarino, sinovoma Markom in Miho ter Blaževo mamo Anico.
»Glasba nas spremlja od otroštva, ob njej smo odraščali. Moj oče Anton, za prijatelje Tonček, je bil priljubljen vaški godec, pel je na več kot petsto porokah. Imel je svoj ansambel, harmonika pa je bila njegova zvesta spremljevalka. Prijetne spomine imam na tisti čas, ko smo ob zimskih večerih z mamo in sestro peli, oče pa nas je spremljal na harmoniki,« opisuje Blaž, ki je to navado ohranil tudi v svoji družini. Z očetom sta si delila ljubezen do glasbe in vinogradništva. Tudi Blaž je ob delu na domači kmetiji veliko nastopal in igral v različnih ansamblih, a se je z odrov že pred leti poslovil. »Zdaj je čas, da se predstavijo mlajši, in v Sloveniji imamo veliko kakovostnih ansamblov, ki so narodno-zabavno glasbo približali tudi mlajšim,« meni Blaž, ki je bolj kot na svoje uspehe ponosen na uspehe njegovih sinov.
En hribček bom kupil je ena najbolj priljubljenih zdravic, ki jo je A. M. Slomšek napisal pri cerkvi sv. Lovrenca, ko je služboval na Bizeljskem. Pod himno Vince bizeljsko, ki opeva modro frankinjo, pa se je podpisal Blaž Zagmajster, vinogradnik in predsednik Društva vinogradnikov Bizeljsko.
ANGELSKA GLASOVA
Pevski talent ni obšel niti Blaževih otrok, saj je mati narava sinova Marka in Miho obdarila z angelskim glasom. »Med obema nosečnostma sem veliko pela in ju s petjem uspavala, zato jima je bilo petje položeno v zibko,« je prepričana mama Katarina, ki je tudi sama izvrstna pevka. Povsem ostrmela je, ko ju je prvič slišala peti. »Marko si je prepeval, Miha, takrat star komaj tri leta, pa se je bratu spontano pridružil v terci. Nisem mogla verjeti svojim ušesom, ko sem slišala njuna angelska glasova in ubrano petje,« navdušeno opisuje Katarina.
Fanta sta izjemna pevska talenta, zato nikoli nista potrebovala učnih ur solo petja, sta pa oba končala glasbeno šolo – Marko je izbral trobento, Miha harmoniko. Vsi, ki so ju kdaj slišali peti, priznajo, da se jim je naježila koža od ugodja ob visokih in čistih tonih, ki sta jih znala izvabiti ta mala fantiča.
Miha in Marko sta začela nastopati že v osnovni šoli, kjer so zelo zgodaj prepoznali njun talent, večkrat sta zmagala tudi na šolskem pevskem festivalu. Vabili so ju na številne prireditve na Bizeljskem, kjer sta pela ljudske pesmi in narodno-zabavne, mednje pa se je prikradla tudi kakšna dalmatinska. Skupna pevska pot bratov Zagmajster je bila razmeroma kratka, saj sta se z odraščanjem njuna glasova začela spreminjati. Njuno najuspešnejše leto je bilo 2014, ko so si uspehi sledili drug za drugim. Spomladi tistega leta sta zmagala na državnem tekmovanju mladih ljudskih pevcev Pa ta viža ni preč v Ljubljani in bila povabljena na državno srečanje pevcev in godcev ljudskih viž v Zreče. Takrat so jupod svoje okrilje povabili tudi Ljudski pevci Bizeljsko, v katerem so kratek čas prepevali vsi moški člani treh generacij družine Zagmajster: dedek Anton, oče Blaž ter Marko in Miha. Z navišjo nagrado sta se istega leta vrnila tudi z otroškega festivala v Klanjcu na Hrvaškem, kjer sta komisijo očarala s hrvaško pesmijo Lumin Klape Rišpet. »Si predstavljate: Slovenca, ki zapojetahrvaško pesem in že prvič zmagata, « ponosno pristavi oče.
NEPRIČAKOVANO POVABILO
Za martinovo istega leta pa je prišlo še nepričakovano povabilo, ki ju je izstrelilo med prave pevske zvezde. »Pa tako malo je manjkalo, da se vse, kar je sledilo, ne bi zgodilo,« iskreno prizna Marko in vzbudi našo radovednost. Oče prikima in pove, da se je družina pripravljala za odhod na martinovanje, ko ga je poklical družinski prijatelj, vinar s prošnjo, naj sinova pripelje, da bosta zapela druščini, zbrani pri njem. »Ne morem vam povedati, kako nejevoljna sta postala, a sta vseeno šla,« pove Blaž. Med potjo sta se brata menila: naj pojeta ali igrata, pa je Marko predlagal: ‘Raje pojva, bova hitreje opravila.’ Pozneje sta izvedela, da so njun nastop posneli, posnetek pa je zakrožil po družbenem omrežju Facebook. Videl ga je tudi Blaž Švab in brata povabil v oddajo Slovenski pozdrav. Decembra, tik pred božičem, sta se prvič predstavila poslušalcem po vsej Sloveniji.
Na Avsenikovem odru v Begunjah so štiri leta pozneje stali vsi člani družine Zagmajster: Blaž z ženo in otroci ter njegova starša Anica in Anton. »Povabili so nas k sodelovanju na tekmovanju Družina poje. Skupnih pevskih nastopov smo bili vajeni, saj smo kot družina peli na številnih prireditvah na Bizeljskem, a odgovornost pred vso Slovenijo je bila velika. Iskreno priznam, da svojih nastopov nismo nikoli gledali na zaslonu, preveč kritični smo vsi v družini in slišimo prav vsako pomanjkljivost. Vzdušje tam je bilo sproščeno in prijetno, vedno pa smo imeli malo treme, saj smo se zavedali, da nas gleda vsa Slovenija, ne glede ne to, kako majhna je. Nismo imeli visokih pričakovanj, a nam je za las ušel nastop v finalu,« z malce grenkim priokusom pove Blaž. Izkušnja je bila za družino neprecenljiva, zato niso razočarani, saj so ostali prijetni spomini in dragocena prijateljstva. »Ponosni smo, da smo lahko predstavili svoj domači kraj, številne bizeljske znamenitosti, od repnic do muzeja majolik in izvrstna bizeljska vina,« pristavi Blaž. Ljudem so se priljubili, zato ni prav nič nenavadnega, če jih tu in tam kdo prepozna.
V najstniških letih sta se otroška glasova spremenila v moška in predvsem Mihu je petje postalo neprijetno, zato javno nastopa le ob redkih priložnostih. »Saj še vedno rad pojem, a sem imel vedno strašno tremo pred javnim nastopanjem in mi malo premora pride kar prav,« prizna mlajši Miha. Marko, precej zgovoren in živahen mladenič, pa stopa po očetovi poti in se je pred kratkim pridružil mladim glasbenikom v ansamblu Občutek. Ker Blaž verjame, da je treba v življenju delati vse z veliko dobre volje, prijazno do narave in z mislijo na prihodnost, se je že pred leti odločil za kmetovanje po ekoloških načelih. Ponosen je, da imajo njihova raznovrstna bela in rdeča vina ter penine ekološki certifikat. »Kmetje smo del narave, zato zemlje ne smemo po nepotrebnem zastrupljati s pesticidi in herbicidi. V opravičilo doda, da je njim morda lažje, ker ne živijo samo od kmetijstva.
Na kmetiji Zagmajster delajo trije rodovi: starša, njuna otroka in Blaževa mama Anica. Kmetija obsega štirih hektarje, v vinogradih raste 20.000 trsov vinske trte. V njihovi ponudbi so večkrat nagrajena bela in rdeča zvrst, penine, pridelane po klasični metodi, in predikatna vina. Novost na kmetiji je izjemno dragoceno olje iz grozdnih pečk, ki jih po stiskanju zmeljejo v moko. Na njihovem travniku se ne pase več govedo, ampak 20 damjakov. Na kmetiji raste tudi 200 let stara hruška, imajo tudi nekaj starih sort jablan, zadnja leta pa načrtno sadijo pišeško marelico, edino ohranjeno slovensko avtohtono sorto marelice.
UGLAŠENI Z NARAVO
Tako kot je družina uglašena pri petju, je tudi pri delu. »Skupaj jemo, delamo in pojemo,« jedrnato pove Blaž, ki ob podpori in pomoči družine uspešno nadaljuje in razvija delo svojih staršev. »Oče je delal na kmetiji in prideloval kakovostna vina, mama pa je hodila v službo. Zelo dobro sta gospodarila in znala oplemenititi vsak kovanec. Danes si je težko zamisliti, da je štiričlanska družina dobro shajala s hektarjem vinograda in nekaj glavami goveje živine,« je prepričan Blaž. Z ženo Katarino oba hodita v službo, vinogradništvu in vinarstvu pa se posvečata z vso vnemo v Hiši pesmi in vina. Z leti sta povečala vinograd na štiri hektare in povečala posestvo, saj menita, da je prav zemlja najboljša naložba v življenju.
Blaž je močno vpet tudi v lokalno skupnost, je predsednik Društva vinogradnikov Bizeljsko, ki je pod njegovim vodenjem na novo zaživelo, vsi so člani gasilskega društva in aktivni tudi na drugih področjih. Ob tem pa imajo še vsak svoj konjiček: Blaž je spreten z lesom in pravi inovator za kmetijske stroje in orodje, s katerimi si lajšajo delo na kmetiji, Marko in Miha se zadnje čase navdušujeta nad snemanjem z dronom, Katarina pa si proste urice krajša s kaligrafijo in izdelovanjem voščilnic.