Stiske ob epidemiji lahko izzovejo različni dejavniki, odvisno od tega, v kakšnem položaju smo in kaj doživljamo kot največjo grožnjo. Stiske so lahko povezane s strahovi pred okužbo s koronavirusom in obsojanjem okolice, če smo okuženi. Prav tako se lahko pojavijo tudi strahovi pred prihodnostjo, finančno stisko, izgubo prihodka ali službe, pred občutki nemoči, pomanjkanjem nadzora nad situacijo, negotovostjo, ukrepi omejenega gibanja in še čim. Stiske se lahko kažejo v različnih oblikah, kot so žalost, strah, lahko pa se stika izraža tudi z agresijo, jezo, napetostjo, pretirano uporabo alkohola, poživil in pomirjeval. 

Dobrodošlo je, če znamo in zmoremo takšna čustvena stanja pri sebi in naših bližnjih prepoznati in se nanje tudi primerno odzvati. Tako kot znanja iz prve pomoči lahko tudi znanja psihološke prve pomoči rešijo življenje.

POGOVOR Z NAJBLIŽJIMI LAHKO UBLAŽI DUŠEVNO STISKO
Če pri svojcih ali prijateljih opažamo spremenjeno vedenje, ki ni značilno za to osebo, je pomembno, da o tem spregovorimo. V situaciji, ko je potrebno, da se držimo ukrepov socialne izolacije, si čas in prostor za pogovor lahko vzamemo preko telefona ali video klica. Če ne gre drugače, pogovor opravimo v živo, vendar upoštevajmo medosebno razdaljo vsaj dva metra. Z našimi najbližjimi, s prijatelji in posebej tudi s starejšimi se pogovorimo o počutju, stiskah, strahovih, nemoči, o spremembah obnašanja, ki smo jih opazili. Pogovor pomaga, da se razbremenimo, se počutimo slišane in morda najdemo nove rešitve za svoje težave.

Bolj kot to, da izberemo prave besede, je pomembno, da smo v svoji želji po pomoči pristni, predvsem pa, da osebe ne obsojamo in ne vrednotimo povedanega tudi, če se nam zdi reakcija sogovornika mogoče pretirana. 

Ohranimo zavedanje, da v času epidemije nimamo nadzora nad zunanjimi dejavniki (pojav virusa), imamo pa nadzor nad svojim vedenjem in delno tudi vedenjem svoje bližnje okolice. S tem, ko upoštevamo ukrepe in smo pozorni na počutje nas samih in naših bližnjih, pomagamo sebi in drugim. 

Pandemija koronavirusne bolezni spreminja svet in korenito posega v naša življenja. S spremembami se soočamo na različne načine, pri večini ljudi pa te močno vplivajo na njihovo počutje in duševno zdravje. Kadar nam življenje prinese velike stiske, potrebujemo pomoč. Pomembno je, da lahko takrat o njih z nekom spregovorimo.

OTROCI SO RADOVEDNI
V tem času občutijo tesnobo tudi otroci, ki se odzivajo različno: lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, lahko se umikajo ali nasprotno, bolj intenzivno iščejo družbo in stik z odraslimi. 

Otroci imajo zaradi zaprtja šol in vrtcev več vprašanj o tem, kaj se dogaja, kot sicer. Zgledujejo se po obnašanju odraslih in v njihovem obnašanju iščejo tudi pomiritev, zato moramo odrasli in starši ostati mirni, z otrokom pa se o nastalih razmerah pogovarjati.

Večina otrok je za virus že slišala, zato se pogovoru o tem ne izogibajte. Ne bojte se otroku povedati, če česa ne veste oz. nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja. Pomembno je, da ste otroku na voljo, ter mu omogočite in dovolite, da spregovori o svojih čustvih. Povejte mu, da ga imate radi in ste mu na voljo za pogovor in igro. Prilagodite informacije starosti otroka. Mlajši otroci imajo navadno konkretna vprašanja: Kaj je to koronavirus? Ali bo kdo zbolel?, starejši otroci pa postavljajo kompleksnejša vprašanja: Kaj to pomeni za mojo družino? Ali lahko kdo umre? Kaj to pomeni za ves svet? Otrokom ne  posredujte preveč informacij naenkrat, odgovarjajte na tisto, kar jih zanima in kar vas sprašujejo. Namen pogovora je, da otroka pomirite in z jasnimi informacijami zmanjšate možnost zastrašujočih predstav oz. misli o bolezni. V svojih odgovorih bodite mirni, iskreni in jasni. Otroku sporočite, da gre za obdobje, ki bo minilo, dajte mu občutek varnosti in kontrole. Sporočite mu, da zdravstvene in druge strokovne službe delajo vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo in ohranijo njihovo zdravje. Informirajte ga o tem, kaj lahko sam naredi za to, da prepreči širjenje bolezni in okužbe.

V pogovoru se izogibajte napovedovanju črnih scenarijev. V skladu z otrokovimi vprašanji naslovite realne možnosti, na primer: lahko se zgodi, da kdo od bližnjih zboli in bo potreboval zdravniško pomoč. Omejite čas pogovora o koronavirusu. V zadnjih mesecih je koronavirus (pre)pogosta tema naših pogovorov, dostikrat se zgodi, da govorimo le o tem in smo pri tem zaskrbljeni. Pomembno je, da v času, ki ga preživljamo z otroci, pogovor o koronavirusu omejimo in se osredotočimo tudi na druge vidike našega življenja, predvsem tiste, ki jih lahko nadziramo in so pozitivni. Rutina zmanjšuje negotovost, zato, kolikor se da, ohranite vsakodnevni ritem in rutino.

Otrokom smo odrasli vzgled. Že s svojo mirnostjo, samozaupanjem ter zagotavljanjem občutka varnosti lahko prispevamo k zdravju in dobremu počutju otrok.

KAKO NADZOROVATI STRES, ZMANJŠATI OBČUTEK STRAHU, PANIKE IN ZASKRBLJENOSTI 

Ljudje se bojimo neznanega in tistega, česar ne moremo nadzorovati. Zato je v nepredvidljivih razmerah povsem normalno, da smo žalostni, pod stresom, zmedeni, prestrašeni ali jezni. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil nekaj napotkov, ki nam bodo v takih primerih v pomoč:
• Imejmo v mislih, da gre za obdobje, ki je trenutno težko, a bo minilo.
• Poskušajmo ostati mirni.
• Pomagal nam bo pogovor z ljudmi, ki jim zaupamo. Pogovarjajmo se z družino in prijatelji. Če pogovor v živo ni mogoč, lahko uporabimo različne novodobne tehnologije.
• Ohranjajmo socialne stike, kolikor je v trenutnih okoliščinah možno oz. varno. Socialne stike lahko vzdržujemo tudi preko novih tehnologij. Izogibajmo se tesnim stikom, predvsem pa druženju v večjih skupinah.
• Ohranjajmo zdrav življenjski slog – bodimo telesno dejavni (sprehodi …), dovolj spimo in se zdravo prehranjujmo.
• Za sprostitev ne posegajmo po cigaretah, alkoholu in drugih poživilih. Ukvarjajmo se z aktivnostmi, ob katerih se počutimo dobro.

• Če čutimo, da smo zaradi nastale situacije čustveno preobremenjeni, lahko pokličemo na telefone za pomoč v stiski:
– Klic v duševni stiski: (01) 520 99 00 vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj.
– Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
– TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 vsak dan med 12. in 20. uro. Klic je brezplačen.
• Če nimamo znakov bolezni, ne hodimo v zdravstvene ustanove.
• Skrbimo za osnovne higienske ukrepe: umivanje rok, razkuževanje, primerna razdalja …
• Zmanjšajmo izpostavljenost medijskim vsebinam o pandemiji, ki nas še dodatno vznemirjajo.
• Potrudimo se, da nastala situacija ne bo ogrozila načel solidarnosti in človečnosti. V skrbi za svoje zdravje pomislimo tudi na druge, predvsem na ranljive skupine prebivalstva (npr. socialno ogroženi, ljudje s kroničnimi obolenji, starejši …) in kako jim lahko pomagamo, ne da ogrozimo svoje zdravje.
• Bodimo strpni in sprejemajoči drug do drugega. Samo s skupnimi močmi bomo dosegli, da se bo življenje čimprej vrnilo v ustaljene tirnice.