Kako poteka pravni prenos kmetije

6 novembra, 2020
0
0

V tem programskem obdobju bo zadnji, sedmi javni razpis za podukrep 6.1. – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete objavljen januarja prihodnje leto. Tisti, ki razmišljate o predaji kmetije oz. prevzemu, imate še dovolj časa, da do takrat pravno uredite prenos kmetijskega gospodarstva, ki je eden od pogojev za prijavo na razpis. S katerimi listinami lahko mladi kmetje pridobijo lastninsko pravico na kmetiji, smo se pogovarjali s Polono Starc, pravnico in svetovalko specialistko pri KGZS – Zavodu Celje.

Listin, ki dokazujejo lastninsko pravico in so primerne za kandidiranje na javnem razpisu za mlade prevzemnike, je več. To so: izročilna pogodba, darilna pogodba, pogodba o preužitku, pravnomočni sklep o dedovanju, pogodba o dosmrtnem preživljanju z izpiskom iz matične knjige umrlih ali kupoprodajna pogodba, če kmetije ne nasledimo, ampak jo kupimo. »Vse naštete listine so pravna podlaga za vpis v zemljiško knjigo, iz katere je razvidno, kdo je lastnik nepremičnine. Samo sklenjena pogodba še ni dovolj, da oseba postane lastnik. To postanemo šele z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo, v katero se vpisuje tudi hipoteke, zastavne pravice in služnosti. Datum vpisa v zemljiško knjigo pa je tudi datum, ki se upošteva pri razpisu – ta ne sme biti starejši od 24 mesecev,« pojasnjuje sogovornica.

NAJPOGOSTEJŠA JE IZROČILNA POGODBA
»Najbolj tradicionalen način prenosa kmetije je, da starši izročijo kmetijo svojemu otroku ali stari starši svojemu vnuku. To storijo z izročilno pogodbo, s katero lastnik izroči vse ali del svojega premoženja potomcem, posvojencem ali njihovim potomcem. Ko se oseba odloči vse svoje premoženje, od katerega je odvisna in ki mu zagotavlja preživetje, predati, je to resno dejanje, ki mora biti premišljeno. Zato je predpisano, da pogodbo pripravi notar v obliki notarskega zapisa, ki lastnika podrobno in temeljito poduči o vseh posledicah njegovega dejanja,« pojasni Starčeva. Z izročilno pogodbo se morajo strinjati tudi vsi tisti, ki so po zakonu o dedovanju upravičeni do dedovanja: »To so bratje in sestre ter izročevalčev zakonec. Ti se lahko nujnemu deležu odrečejo ali pa se s starši in mladim prevzemnikom dogovorijo o tem, kaj jim pripada. Vse to je potrebno zapisati v izročilno pogodbo, vse omenjene osebe v pogodbi pa s svojim podpisom potrdijo, da se z zapisanim strinjajo. Če tega ne storijo, lahko preostali dediči po smrti izročevalca zahtevajo svoj nujni delež.« Starčeva še pove, da si izročevalec z izročilno pogodbo lahko zagotovi tudi določene preužitke: brezplačno bivanje, hrano, žepnino, oskrbo v primeru bolezni, plačevanje domske oskrbe pri prenizki pokojnini … »Vse to je stvar dogovora,« pove in doda, da pogodba ni dokončna: »Mogoče jo je tudi razveljaviti ali izročitev preklicati, če je ta namera podkrepljena z razlogi, kot je na primer huda nehvaležnost prejemnika premoženja.«

PREMOŽENJE JE LAHKO DARILO
Svoje premoženje lahko podarimo komurkoli, to pomeni, da sorodstveno razmerje med darovalcem in prejemnikom ni potrebno. »To storimo z darilno pogodbo. Obdarjenec darilo hvaležno sprejme, darovalcu pa ni dolžan nič. Le v primeru, da ima darovalec zakonite dediče, imajo ti po njegovi smrti pravico do nujnega deleža. Zanjo ne rabimo notarskega zapisa, mora pa biti pripravljena v pisni obliki z vsemi podatki, potrebnimi za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, kot so: parcelne številke, katastrska občina, popolni podatki o darovalcu in obdarjencu ter zemljiškoknjižno dovolilo. Priče niso potrebne, je pa treba overiti podpise vseh pogodbenih strank,« pojasni pravnica. Doda še, da je tudi to pogodbo mogoče preklicati: »Razlogov za to je več: finančna stiska darovalca, huda nehvaležnost obdarjenca ali če se darovalcu pozneje rodijo otroci. « Opozori pa na težavo, na katero lahko naleti darovalec: »Če lastnik podari premoženje, ki bi ga sam lahko porabil za preživljanje, je prikrajšan za varstveni dodatek.«

PREDAJA Z UGODNOSTMI
Manj pogosteje se ljudje odločajo za pogodbo o preužitku, pri kateri sorodstveno razmerje ni potrebno. »Gre za prenos lastninske pravice na vsem ali delu premoženja v zameno za določene dajatve ali storitve. Z njimi prevzemnik na nek način odplača premoženje, ki ga je dobil,« pojasni sogovornica. Tudi pri tej, tretji obliki pravnega prenosa lastnine, pogodbo pripravi notar »Tudi ta pogodba se lahko preneha s sporazumom med obema pogodbenikoma ali na zahtevo enega od njiju, če drugi ne izpolnjuje svojih obveznosti, določenih v pogodbi. O tem presoja pristojno sodišče,« izvemo. Preostale tri pogodbe, s katerimi se pravno prenese lastninska pravica, so pri prijavah na razpis za mlade prevzemnike redke, zato jih posebej ne omenjamo. Časa za pripravo dokumentacije za javni razpis za podukrep 6.1. je dovolj, pravi Starčeva: »Vse se začne s pogovorom in dogovorom v družini. So primeri, ko starši želijo predati kmetijo, pa mladi niso pripravljeni sprejeti te  dgovornosti ne glede na nepovratna finančna sredstva. In obratno – mladi si želijo prevzeti kmetijo, a starši na to predajo še niso pripravljeni. V veliko  pomoč pri prenosu kmetije smo tudi kmetijski svetovalci, nato pa obisk pri notarju,« pravi Starčeva.

DAVKI IN STROŠKI
Vprašamo je tudi, kakšen je finančni zalogaj za prenos kmetije. »Merilo za odmero notarske tarife je vrednost nepremičnine, ki je določena v GURS-u (Geodetska uprava RS) in je javno dostopen podatek. Če je povprečna kmetija vredna 300.000 evrov, bo strošek notarja, priprave notarskega zapisa in vpisa v zemljiško knjigo okoli 1000 evrov.« Starčeva nam še pove, da so dediči prvega dednega reda oproščeni davka na dediščino in darila. »To velja pri darilni in izročilni pogodbi. Pri darilni pogodbi, kjer sorodstveno razmerje ni pogoj za sklenitev pogodbe, je osnova za odmero davka vrednost darila. Davku pa se tudi pri darilni pogodbi lahko izognemo, če imamo status kmeta, ki se uredi na upravni enoti. Pri pogodbi o preužitku in dosmrtnem preživljanju pa se morebitni davek odmeri šele po smrti darovalca,« pojasni. Vsem, ki nameravajo predati oz. prevzeti kmetijo, pa še pred obiskom notarja svetuje, da pri GURS-u pridobijo izpisek vseh parcel v vseh katastrskih občinah, saj si  prenosnik lahko zadrži le pol hektarja površin. »Ta izpisek je brezplačen. Sama svetujem, naj prenosnik razmisli, če želi izločiti kakšno parcelo ali jo razdeliti. Tak primer je parcela, na kateri sta stanovanjska hiša in hlev in želi prenosnik zadržati stanovanjsko hišo. V takem primeru se naredi parcelacija, da hlev ni na isti parceli kot hiša. To uredijo na GURS-u,« pojasnjuje. Iz prakse se pokaže, pravi Starčeva, da najdlje traja preverjanje in odmerjanje davka na FURS. Po zakonu si za to lahko vzamejo en mesec. Vloga za vpis v zemljiško knjigo se po novem odda elektronsko, pravnomočni sklep pa vlagatelj prejme zelo hitro. Za vsa vprašanja, povezana s prenosom kmetije, pa so na voljo tudi kmetijski svetovalci po vseh kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji.