Razvoj dopolnilnih dejavnosti in podjetništva na podeželju finančno podpira tudi pristojno ministrstvo. V uradnem listu sta že bila objavljana razpisa, ki spodbujata prav omenjeno. Javni razpis za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti (podukrep 6.4) je objavljen prvič, zanj pa je namenjenih 15 milijonov evrov. Podpore bodo med drugim namenjene za dejavnosti v turizmu, za trgovino, storitvene dejavnosti, dodajanje vrednosti lesu, lokalno samooskrbo, ravnanje z organskimi odpadki, proizvodnjo električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje in številne druge dejavnosti. Razpis je odprt do 21. oktobra 2020. Z javnimi nepovratnimi sredstvi bo mogoče pokriti do polovico upravičenih stroškov. Najnižji znesek javne podpore bo znašal 5000 evrov na vlogo. Od skupno 15 milijonov evrov razpisanih nepovratnih sredstev bo 10 milijonov evrov  namenjenih za nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter pet milijonov za samostojne podjetnike posameznike, zavode, zadruge in gospodarske družbe.

Podpore za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2020 (podukrep 4.2.) bodo razdeljene šestič, zanje pa je kmetijsko ministrstvo namenilo 20 milijonov evrov, od tega za nosilce kmetij ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki niso nosilci kmetije, sedem milijonov. Cilji razpisa so povečanje dodane vrednosti in spodbujanje trženja kmetijskih proizvodov. Razpis je odprt do 26. oktobra 2020.

Svetovanje pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je tudi ena od prednostnih nalog KGZS in javne službe kmetijskega svetovanja. Andrejko Krt (na fotografiji) iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije smo vprašali, na kaj morajo biti nosilci kmetije ali dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki bodo kandidirali na razpis, pozorni. »Največji problem predstavlja prav razumevanje izvajanja posamezne dopustne poslovne priložnosti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pri tem je bistvenega pomena prav določba Zakona o kmetijstvu, ki daje pravno podlago za izvajanje poslovnih priložnosti na kmetiji. Omenjeni zakon določa, da dopolnilne dejavnosti na kmetiji ne štejejo za registrirano dejavnost. Torej ne gre za poslovni subjekt pravne subjektivitete, ampak zgolj za fizično osebo, v tem primeru člana kmetije, ki poleg primarne kmetijske dejavnosti izvaja še dopolnilno dejavnost na kmetiji. Od tu dalje pa izvirajo vsa nadaljnja nerazumevanja. Pri prijavah na omenjena razpisa, pri katerih nosilec kmetije ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji uveljavlja tudi upravičene stroške za gradnjo objektov za izvajanje dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, je največ pomanjkljivih informacij na področju poznavanja zahtev gradbene zakonodaje in uredbe, ki opredeljuje razvrščanje objektov ter zakonodaje, ki urejuje živilske obrate. Dopolnilna dejavnost na kmetiji se lahko izvaja zgolj na kmetiji. Kmetija nima svoje pravne subjektivitete, upravlja jo fizična oseba. Lastninska pravica nad zemljišči, stroji, živalmi, objekti … ostane samo na kmetiji, kot enem od možnih poslovnih modelov kmetijskih gospodarstev v lasti fizične osebe. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji pa je mogoče, na podlagi dovoljenja upravne enote, izvajati zgolj na kmetiji. Na podlagi odločbe, ki jih upravne enote izdajo vlagatelju, ti postanejo le nosilci dopolnilne dejavnosti, subjektiviteta pa se ne spreminja. Torej ostane fizična oseba brez pravne subjektivitete (oseba ne postane samostojni podjetnik). Zato dopolnilne dejavnosti ne more izvajati nekdo, ki sicer ima KMG-MID, a je registriran kot d. o. o. ali s. p. Kmetijo definira 4. člen Zakona o kmetijstvu, ta definira tudi kdo se lahko ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Oseba dobi dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti kot fizična oseba, kot član kmetije z dovoljenjem nosilca ali nosilec kmetije. To je zelo pomembno. Če se na kmetiji odločimo za gradnjo objektov skladno z gradbeno zakonodajo, je pomembno, da opredelimo, katero vrsto stavbe gradimo po enotni klasifikaciji stavb. Pri tem moramo biti pazljivi in izbrati pravilno. Na kmetiji se lahko nahajajo le stanovanjske stavbe in druge nestanovanjske kmetijske stavbe. Namembnost objekta pa narekuje tudi taksne in druge dajatve za opravljene ali koriščene javne storitve (voda, komunalne dajatve, elektrika …). Bistveno je razumevanje, da sta opredelitvi oziroma naziv gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja za zgrajeni objekt enaki in izhajata iz razvrstitve objektov v stanovanjske ali nestanovanjske kmetijske stavbe, niso pa vezani na dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Torej, namen objekta in namen dopolnilne dejavnosti se razlikujeta. Izvajalci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji pa morajo objekt oziroma notranje prostore, v katerem se izvaja živilska dejavnost, uredititako, kot to zahteva živilska zakonodaja. Vsi objekti pa se še vedno gradijo skladno z gradbeno zakonodajo, kot enostavni, manj zahtevni ali zahtevni objekti.«