Zveza slovenske podeželske mladine nadaljuje s spletnimi seminarji, na katerih na poljuden način predstavljajo vsebine, zanimive in pomembne za položaj mladih kmetov, njihovo socialno in gmotno varnost in prihodnost. Tretji seminar je bil namenjen izjemno zahtevni in obširni temi: socialni varnosti na kmetiji, ki jo je slušateljem podrobno in razumljivo približala Urška Ahlin Ganziti iz Sektorja za pravne zadeve pri KGZS.

Socialno varnost sestavljajo pravice, ki izhajajo iz socialnih zavarovanj. V Sloveniji imamo štiri vrste socialnih zavarovanj: pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), zdravstveno zavarovanje (ZZ) in zavarovanje za starševsko varstvo (ZSTV) ter zavarovanje za brezposelnost.

Kmetje so lahko zavarovani samo za prve tri vrste socialnih zavarovanj, ne pa tudi za brezposelnost, saj država ocenjuje, da kmet ne more biti brezposelna oseba in jim zakonodaja tega ne omogoča. Predavateljica je predstavila tudi druge pravice oziroma prejemke – socialne transferje, med katere sodijo družinski prejemki, socialnovarstveni prejemki (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek) ter drugi (družinski pomočnik, osebna asistenca …).

Znotraj socialnih zavarovanj se kmečki zavarovanci delijo na tri skupine: obvezni kmečki zavarovanci, prostovoljni kmečki zavarovanci in tisti, ki imajo samo zdravstveno zavarovanje. Prvi dve skupini kmečkih zavarovancev sta zavarovani za starost (pokojnina) in morebitno invalidnost, za pravice iz zdravstvenega zavarovanja in pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo. »Obvezno zdravstveno zavarovane pa so tiste osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno kmečko zavarovanje, hkrati pa se niso odločile za prostovoljno kmečko zavarovanje.

Obvezno zdravstveno zavarovane morajo biti tiste osebe, katerih dohodki na kmetiji na družinskega člana presegajo 25 odstotkov minimalne plače. Kot zadnjo skupino pa naj omenim tiste, ki so sicer zaposleni in kmetujejo v popoldanskem času. Če je ta oseba hkrati tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora plačevati pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Gre za prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter prispevek po načelu ‘vsako delo šteje’,« ki sicer ne prinaša dodatnih pravic,« je pojasnila predavateljica.

OBVEZNI IN PROSTOVOLJNI ZAVAROVANCI
Oseba, ki se želi zavarovati kot kmet, mora izpolnjevati več pogojev, in sicer: opravljati mora kmetijsko dejavnost in je član kmetije, ne sme se šolati ali prejemati pokojnine (starostne, predčasne, vdovske ali invalidske), starostni pogoj za vključitev v zavarovanje je 15 let in oseba mora biti zdravstveno sposobna. Zadnji, a zelo pomemben pogoj in edina ločnica med obveznimi in prostovoljnimi kmečkimi zavarovanci pa je dohodkovni pogoj. Ta določa, da celoten dohodek iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana znaša vsaj 4894,06 evra na leto. Če oseba ne dosega tega cenzusa, pa se v socialno zavarovanje lahko vključi prostovoljno.

Tako obvezni kot prostovoljni kmečki zavarovanci se v zavarovanje vključijo s prijavo na prijavno-odjavni službi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v fizični obliki in z obrazcem M1, zavarovalna podlaga 051, 052 za obvezne zavarovance in zavarovalna podlaga 007 + 064/ 065 za prostovoljne. Za obvezno kmečko zavarovanje prijavo vedno vloži nosilec kmetije, ne glede na to, ali se v zavarovanje prijavlja on ali član kmetije. Prijavi mora priložiti tudi potrdilo o zdravstveni sposobnosti in potrdilo o višini dohodka iz kmetijske dejavnosti. Iz tega potrdila je razvidno, ali oseba izpolnjuje pogoje za obvezno zavarovanje.

Zavarovalni čas je načeloma polni, izjemoma je lahko krajši, če so osebi priznane pravice iz starševskega zavarovanja ali pravice iz invalidskega zavarovanje. Zavarovanje se začne, ko so izpolnjeni vsi pogoji, preneha pa z dnem prenehanja izpolnjevanja pogojev oziroma z uveljavitvijo pravice do pokojnine ali z dopolnitvijo starosti 63 let.

Za razliko od obveznega kmečkega zavarovanca pa mora prijavo v prostovoljno zavarovanjeoddati tista oseba, ki vstopa v zavarovanje, prijavi pa mora priložiti tudi pisno izjavo o izbiri obsega pravic za zdravstveno zavarovanje. Če se odloči za širši obseg, je upravičena do bolniške, pri ožjem obsegu pa te pravice nima. Razlika v višini prispevka med širšim in ožjim obsegom pravic pa je okoli 10 evrov. Tudi prostovoljni kmečki zavarovanci so vključeni v vsa tri socialna zavarovanja. Ker je pri njih dohodek na kmetiji nižji od 4894,06 evrov, ne izpolnjujejo pogoja za obvezno zavarovanje, ampak se za zavarovanje za socialno varnost odločijo sami. Oseba lahko izstopi iz te oblike zavarovanja kadarkoli želi. 

PRISPEVKI KMEČKIH ZAVAROVANCEV
Osnova za izračun prispevkov obveznega kmečkega zavarovanca je njegov dobiček, ugotovljen za potrebe dohodnine brez upoštevanja obračunanih prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ter znižanja in povečanja davčne osnove, preračunane na mesec. Podatki so iz dohodnine za preteklo leto. Osnovo je mogoče znižati ali zvišati, pri čemer najnižja osnova znaša 60 % povprečne letne plače v Republiki Sloveniji, preračunano na mesec (za leto 2020 znaša 1052,30 evra), najvišja pa 3,5-kratnik povprečne plače (za leto 2020 znaša 6138,44 evra). Osnovo lahko znižamo za največ 20 %, največ le do najnižje zavarovalne osnove. Pri tem se je treba zavedati, da bo v prihodnjem letu, ko se bo določala nova davčna osnova, le ta za 20 % višja od ugotovljenega dobička, če se izkaže, da je bil dobiček v letu znižanja  zavarovalne osnove višji za več kot 20 % od znižane osnove. Povedano bolj razumljivo: če danes znižamo davčno osnovo in se prihodnje leto izkaže, da  je letošnji dobiček višji za več kot 20 % od letos znižane osnove, se drugo leto osnova določi od letošnjega dobička, ta pa poviša še za 20 %.

Gospa Urška je predstavila tudi prispevne stopnje, ki so za obveznega kmečkega zavarovanca skupaj 22,59-odstotne (za PIZ, ZZ in ZSTV) in so bistveno nižje od stopenj samostojnih podjetnikov ali delavcev v delovnem razmerju. Prispevna stopnja za PIZ za obveznega kmečkega zavarovanca je 8,85-odstotna. Zavarovalna osnova za izračun prispevkov za prostovoljnega kmečkega zavarovanca pa je zakonsko določena in je fiksna. Osnova je 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunana na mesec. Za leto 2020 znaša 1052,30 evra. Prispevne stopnje pa se razlikujejo glede na obseg pravic – širši (zavarovalna podlaga 064) ali ožji (zavarovalna podlaga 065). Prispevna stopnja za PIZ je tudi pri prostovoljnih kmečkih zavarovancih 8,85-odstotna.

Predavateljica je še povedala, da je dovoljeno prehajati med obema obsegoma brez sankcij. Sprememba zavarovalne podlage pri zdravstvenem zavarovanje velja z dnem spremembe. Podrobno je bil predstavljen tudi način obračunavanja in plačevanja prispevkov, ki jih lahko opravijo kmetje prek spleta. Še vedno pa je to možno opraviti na finančnem uradu. Predstavila je še vse pomembne roke za plačilo prispevkov ter nadaljevala s predstavitvijo pravic, ki izhajajo iz socialnih zavarovanj in odgovarjala na konkretna vprašanja, ki jih ni bilo malo. Zakaj morajo tudi mladi na kmetijah misliti na socialno varnost, pa sta s poslušalci delila tudi dva predstavnika mladih kmetov: Damjana Heric Ostanek iz Velikih Pec in Sandi Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev.