V slikovitih Goriških Brdih, ugnezdenih med Alpami in Jadranskim morjem, se na skrajnem zahodnem robu ob meji z Italijo skriva očarljiva vasica Breg pri Golem Brdu. V njej živi le peščica ljudi, zato ni nič nenavadnega, da je včasih tam več turistov kot domačinov. Slovensko Toskano, kot mnogi imenujejo ta biser narave, namreč odkriva vedno več ljudi z vsega sveta, ki se tod naužijejo vsega lepega in okusnega: slikovitih vinogradov, briškega sadja in izvrstnih briških jedi, oči pa si odpočijejo na modro-vijoličnih poljih sivke. 

Vse našteto ponuja tudi Turistična kmetija Breg, katere srce in duša sta sestri Peresin, Mirela in Adrijana. Sestri sta odraščali na tej vinogradniško-sadjarski kmetiji in kmalu odšli vsaka svojo pot – Adrijana je postala vzgojiteljica, Mirela se je zaposlila v lesnem podjetju. Prva, ki je začutila, da je delo v podjetju ne veseli in se raje suče okoli loncev v domači kuhinji, je bila Mirela. Vrnila se je na Breg, domačijo na gričku nad reko Idrijo pa sta s sestro preuredili v turistično kmetijo. Najprej so se lotili obnove domače hiše, ki je dobila podobo stare briške hiše. Okoli nje so zasadili zelenje in cvetje, jo obdali z oljkami in sadnimi drevesi, ki dajejo čar celostni podobi domačije. S terase, kjer gostom postrežejo izvrstne jedi, se odpira pogled na skrbno negovane vinograde v Furlaniji in zazdi se nam, da smo sredi italijanske pokrajine Toskane. Za hip se čas ustavi, zato zlahka pozabimo na vsakdanje tegobe in skrbi ter srkamo  lepoto, ki nas obdaja ter se prepustimo briškim jedem s furlanskim pridihom, po katerih slovi Turistična kmetija Breg.

Turistična kmetija Breg je leta 2005 prejela Lipov list za najlepšo turistično kmetijo v Sloveniji, letos pa so pridobili certifikat Zeleni ključ (Green Key), vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.

BRIŠKO, S PRIDIHOM FURLANSKE KUHINJE
Sestri Peresin sta prve goste na Bregu sprejeli pred 27 leti, bili sta med prvimi »gostinkami« v Brdih. Od takrat ju obiskujejogostje od blizu in daleč, prav nič težko se jim ni pripeljati na ta odmaknjeni košček Brd, saj njune izvrstne jedi nikoli ne razočarajo. 

»Pri nas je vedno živahno, med letošnjo karanteno pa smo prvič samevali. Letos je naša družina prvič v vseh teh letih skupaj praznovala veliko noč,« povesta sestri, ki sta s srcem in dušo predani turistični kmetiji. Ta ju je tudi povezala bolj kot karkoli drugega. Vsaka ima svoje delo, skupaj pa sta neusahljivi vir energije in navdiha. Ko ju vprašamo, kaj se je v skoraj treh desetletjih najbolj spremenilo na njihovi kmetiji, Mirela brez obotavljanja odgovori: »Naš jedilnik.« Prva leta so na štedilniku v loncih brbotale mineštre in jedi, ki so lahko čakale na lačne nenajavljene goste. »Zdaj pa nudimo jedi iz svežih in sezonskih sestavin, pripravljenih po starih receptih briške in furlanske kuhinje. Takih, kot smo jih kuhali nekoč. Zelo skrbno izbiramo sestavine naših jedi: veliko je zelišč z domačega zeliščnega vrta in divjih, sveže zelenjave z vrta in sadja z naših dreves, testenine izdelujemo ročno, prav tako njoke, štruklje, kruh …« našteva Mirela, ki je glavna v kuhinji, Adrijana pa skrbi za dobro počutje gostov in postrežbo.

Posebnost njihove ponudbe so sezonski jedilniki: »Ko so v Brdih češnje, so te tudi v naših jedeh. Letos smo z njimi že končali, na vrsti so jedi s sivko: od staranega sira s sivko, testenin s sivko do sivkinega sladoleda, za njimi bodo na krožnikih kraljevale jesenske jedi z bučami in gozdnimi plodovi, gobami, kostanjem …« našteva Mirela. Glavno merilo, katere jedi bodo na jedilniku, pa je preprosto: Jedi morajo biti najprej všeč Mireli, šele nato jih uvrsti na jedilnik. Letošnji poletni hit so njoki z meto v paradižnikovi omaki, posebna poslastica vse leto pa je staran sir Tolminc s sivko, ki ga zanje izdeluje kmetija Gabršček iz Kobarida, k njemu pa se najbolje poda domači med, aromatiziran s sivko. 

OLJKE, SIVKA IN ZELIŠČA
Vse darove narave spretno oplemenitijo v kuhinji in porabijo vse, kar pridelajo na kmetiji. »Imamo svoje oljčno olje, predlani je bila dobra letina, stisnili smo sto litrov tega dragocenega nektarja. Lani je bila letina slaba, veliko oljk je počrnelo, se posušilo in odpadlo. Najverjetneje je za to krivo vreme, maj je bil
deževen, junija pa se je v dveh dneh temperatura dvignila za 20 stopinj in takrat so se peclji posušili, plodovi pa odpadli. Letošnji obeti so dobri,« pravi Mirela. 

Na Bregu so prve oljke sadili na različna mesta, ko pa so se oljkarstva lotili resneje, so vinograd posekali in ga spremenili v oljčnik. Skupaj na posestvu raste že 120 oljk na slabem hektarju. Na kmetiji imajo tudi kokoši, pa zajčke in 12 koz, čebelnjak, velik zeliščno-zelenjavni vrt, več vrst sadnih dreves in polje s 650 grmički sivke. »Večinoma je to prava sivka Lavandula Angustifolia, ki je najbolj primerna v kulinariki,« pojasni Mirela. Sivka, ki je močno razširjena na Krasu, od tam pa se je selila tudi v Vipavsko dolino, je v Brdih še razmeroma redka. Je kot balzam za dušo in gostje se radi sprehodijo med dišečimi grmički, ki na Bregu odlično uspevajo. Ta konec tedna so sivko ročno poželi. »To opravimo s srpi,« pojasni Adrijana. Del sivke bo Mirela porabila pri pripravi jedi, nekaj pa so jo tudi destilirali in posušili. »V ponudbi imamo tudi eterično olje sivke in sivkin hidrolat, izdelujemo mila s sivko in polnijo vrečke s to aromatično mediteransko lepotico. Aromatično sivkino olje je izvrstno za sproščujočo masažo, hidrolat sivke neguje kožo, šopke sivke imamo lahko po celem stanovanju, zdržali bodo vsaj eno leto, za bolj intenziven vonj pa sivkine cvetove zdrobimo v skledici in z njimi odišavimo prostor,« naštevata sogovornici.

Poleg sivke pridelujejo tudi druga zelišča, uspešno sodelujejo s Hišo zelišč iz Idrijskih Krnic. »Ker pri njih zaradi nadmorske višine nekatera zelišča ne uspevajo, jih zanje pridelujemo na naši kmetiji. Letos so to rožmarin, meta, citronka in melisa. Vsa so zavarovana z mrežo, predvsem zaradi sladkosnedih domačih koz,« šaljivo pristavi Adrijana. 

POHODNIKI, EDEN ZA DRUGIM
Mimo kmetije vodi tudi pohodniška pot Alpe Adria Trail, dolga 750 kilometrov, ki povezuje tri regije: avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Pot se začne pri vznožju najvišje gore Avstrije, Velikega Kleka, skozi najlepšo koroško gorsko in jezersko pokrajino mimo stičišča treh dežel in Jadranske
obale do kraja Milje, kjer se pot konča. Pot je izjemno prijetna, saj nima velike višinske razlike in privablja pohodnike z vseh koncev sveta, ki na Bregu lahko tudi prenočijo. »To so večinoma domači gostje, pa Avstrijci, Nemci in Švicarji. Italijani pa so večinoma naši dnevni gostje, ki se prepustijo kulinaričnemu razvajanju, « izvemo. 

Za goste so preuredili dve stari kmečki poslopji, ki sta od kmetije oddaljeni dobrih 500 metrov. Sobe so poimenovali po briškem sadju, v njih pa lahko prenoči 20 gostov. »Sprva nas je ta oddaljenost motila, zdaj pa vidimo, da naši
gostje uživajo v miru in naravi. Zjutraj jih prebudi meketanje koz, ki se pasejo pod hiškama, poleti pa jih k počitku pospremi oglašanje čričkov,« pove Mirela. V prihodnje sestri razmišljata o širitvi možnosti za prenočitev, saj je povpraševanje veliko. »Ne želimo pa si množičnega turizma, saj bi to vzelo čar temu skritemu slovenskemu biseru. Našim gostom se želimo kar najbolje posvetiti, da bi se radi vračali k nam,« zaključi naš pogovor Mirela. 

Turistična kmetija Breg je znana po izvirnih jedilnikih, ki se menjajo z letnimi časi in prilagajajo sestavinam, ki so trenutno na voljo: spomladi divja zelišča in poganjki, poleti češnje in sivka, jeseni buče, kostanj, gobe … Jedi so pripravljene po starih receptih, v njih se prepletata briško-furlanska kulinarična dediščina. Kulinarična posebnost kmetije je sir Tolminc s sivkinimi cvetovi, h kateremu se poda med s sivko.