Kaj občinam predlagajo mladi?
Konec junija sta bila posveta v Mestni občini Ljubljana (MOL), na katerem je sodelovalo 31 predstavnikov različnih organizacij, v Kamniku pa kar 41. »Po uvodni predstavitvi projekta in organizatorjev posveta ter predstavitvi aktivnosti na področju podeželja v posamezni občini so udeleženci po skupinah obravnavali posamezne izzive podeželja in oblikovali rešitve oziroma prepoznali možnosti sodelovanja nevladnega sektorja z občino pri razvoju podeželja v njej,« je povedala vodja posveta Doris Letina iz ZSPM.
Mladi so določili šest izzivov podeželja, in sicer: razvoj podeželja, mladi kmetje, aktivna participacija, občinski razpisi, pametne vasi in dolgoživa družba.
KMETOVANJE V PRESTOLNICI
Pri razvoju podeželja so opozorili na pomanjkljivo infrastrukturo ter potrebno povezovanje kmetov in potrošnikov. Opažajo, da se je ta odnos med korona krizo sicer izboljšal, a je treba odnos graditi tudi vnaprej. Med pomembnimi aktivnostmi, ki bi okrepile njihov odnos, so dnevi odprtih vrat kmetij, ki bi se predstavile meščanom. Lokalni izdelki pa bi bili meščanom dostopnejši, če bi ponudnike promovirali na spletni strani MOL.
Predlagali so tudi povezovanje društev in skupno organizacijo tematskih dni, na primer dan zelja, koruze … s predstavitvijo kmetij in starih običajev. Na delavnici so razpravljali tudi o rabi Ljubljanskega barja za kmetijske namene in kot prostor za prostočasne aktivnosti in sprehajanje psov, poenostavitvi gradbene zakonodaje, izobraževanjih s poudarkom na trženju in izmenjavi znanj med generacijami.
Mladi kmetje so navedli razloge, zakaj kmetijstvo in podeželje nista privlačna zanje. Največji izziv za mlade kmete je velik začetni kapital in prenos kmetije. Če pa je kmetija sekundarni vir dohodka, pa se pogosto vanjo ne vlaga, zato je njen obstoj vprašljiv. MOL-u so predlagali tudi tržnico Mladih kmetov v sklopu drugih dogodkov in blagovno znamko Mladi kmet z ljubljanskega podeželja. Mladim kmetom predlagajo povezovanje, MOL pa spodbujajo k višjemu obsegu naročanja lokalno pridelanih in predelanih živil.
Razpravljavcem se zdi pomembna decentralizacija in večja avtonomnost podeželskih krajevnih skupnosti, kar naj bi ljudi spodbudilo k aktivnejši participaciji. Predlagajo vaške centre za druženje in oblikovanje skupne blagovne znamke vasi, ki bi bile za turiste privlačnejša. MOL-u pa predlagajo, da pri pripravi vizije razvoja ljubljanskega podeželja bolj sodeluje z mladimi kmeti. Pri občinskih razpisih predlagajo več tematskih razpisov in pisno obveščanje. Ne strinjajo se z zaprtjem pošt in bank po vaseh, saj se s tem ukinjajo tudi delovna mesta na podeželju, predlagajo tudi boljše povezave javnega prometa. Razmišljali so tudi o boljšem medgeneracijskem sodelovanju.
Sklepe posveta so predstavili podžupanu MOL Dejanu Crneku, ki je obljubil, da bo oddelek za razvoj podeželja na MOL poročilo skrbno preučil in predlagane ustrezne rešitve vključil v strategijo občine.
V KAMNIKU OBLIKOVALI DELOVNO SKUPINO
Tudi v Kamniku so na delavnicah obravnavali iste tematske sklope, pripravili sklepe in jih predstavili županu. Izpostavljeno je bilo pomanjkanje trženjskih veščin kmetov, ki so v osnovi pridelovalci, ne pa tudi prodajalci. Posredniki pri prodaji pa za kmete niso ugodni, saj so cene izdelkov (pre)nizke, za trgovske
verige pa mali kmetje ne morejo zagotavljati zadostnih količin.
Razpravljavci menijo, da je treba kmečko delo bolj ceniti, če želimo mlade zadržati na kmetijah, njihovo delo pa nagraditi z dodatnimi spodbudami, predvsem manjšim in gorskim kmetijam. Eden izmed najpomembnejših predlogov na posvetu je bila ustanovitev Odbora za kmetijstvo Občine Kamnik, ki bi omogočal sprotno in hitro reševanje izzivov in težav, kar bi pripomoglo
k razvoju kmetijstva v kamniški občini. S tem bi preprečili preoblikovanje kamniškega podeželja v spalno naselje.
Potrebno je tudi vključevanje in upoštevanje nevladnih organizacij pri aktivnostih občine. Neizkoriščen potencial vidijo v turizmu, zato predlagajo, da Kamnik promovirajo kot alpsko prestolnico Slovenije in obudijo dogodek Okusi Kamnika. Ta naj bi postal tradicionalen, poleg tega pa tudi vzpostavitev krovne blagovne znamke. Predlagajo še objavo vseh lokalnih kmetij na občinski spletni strani, spodbujanje javnih zavodov k nakupu lokalne slovenske hrane in pomoč pri krajšanju poti »od vil do vilic«. Dobrodošla bi bila tudi pomoč pri trženju in izobraževanje o tem. Nujni so še promocija kmetijstva, delavnice v vrtcu in osnovni šoli ter obiski otrok na kmetijah, da bodo mladi cenili pridelavo hrane in se odločali za ta poklic. Zmanjšati je treba razkorak med kmetijskim in nekmetijskim prebivalstvom ter povezati turistične ponudnike z lokalnimi pridelovalci in zadrugo. Na srečanju so izpostavili potrebo po vključevanju mladih v občinske odbore in ustanovitvi društva podeželske mladine Kamnik s finančno podporo občine. Občini predlagajo ureditev OPN, hitrejše izdajanje dovoljenj, zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in sprejetje ukrepov za ohranjanje trajnostnega kmetijstva ter ureditev pokrite tržnice. Razmišljali so tudi o tem, kako privabiti mlade k sodelovanju pri društvenih aktivnostih in k prevzemanju odgovornosti. Med predlogi, ki so jih predstavili kamniškemu županu Mateju Slaparju, je tudi vzpostavitev mreže za razvoj podeželja, katere člani bi bila vsa društva, ki delujejo v Občini Kamnik. Župan je na podlagi posveta že imenoval skupino štirih udeležencev, s katerimi se bo sestal in preučil predlagane rešitve. Delovno skupino sestavljajo: vodja Gregor Mlakar Svatnšk, Rok Koncilja, Mojca Grojzdek in Boštjan Zajec.