Kako so se sladkali nekoč in kako danes
V Hiši kulinarike v Novem mestu, ki je zadnja leta gostila omenjeno tekmovanje, ni bilo razstavljenih jedi in okušanja vseh dobrot, saj je ocenjevanje nalog potekalo na daljavo, prek spletne predstavitve in srečanja. Vseeno pa je prirediteljem, Zvezi za tehnično kulturo Slovenije v sodelovanju s Centrom Grm Novo mesto – centrom biotehnike in turizma, uspelo izpeljati 22. tekmovanje po vrsti. Tema letošnjega razpisa je bila Sladko življenje. Mladi raziskovalci, ki na tem tekmovanju spretno povežejo etnološko izročilo s kulinariko, so se lotili raziskovanja rabe sladkorja in drugih sladil na Slovenskem nekoč in danes.
»Človek se vsekakor počuti dobro, če uživa sladkor in sladka živila. Navdajajo ga hedonistični občutki, ki so se razvili v evoluciji človeka in so povezani z energijo, ki jo telo potrebuje za življenje. V preteklosti sladkor ni predstavljal tako velikega deleža energije, kot ga predstavlja danes. Predstavljal je živilo, ki ni bilo razpoložljivo in dostopno povsod in vsem. V zadnjih letih se na Zemlji letno pridela več kot 160 milijonov ton sladkorja, ki za človeka predstavlja odsvetovano živilo, saj lahko vpliva na pojav različnih bolezni,« so vsebino letošnjega razpisa predstavili organizatorji.
Mladi raziskovalci so pripravili jedi, ki so jih pripravljali nekdaj in bi jih bilo mogoče vključiti tudi v današnjo prehrano, hkrati pa so iskali rešitve za pripravo sladic z manj sladkorja. Iz predstavljenih raziskovalnih nalog je mogoče sklepati, da so v preteklosti pri nas sladkor in sladka živila uživali manj pogosto kot danes in da se mladi zavedajo slabosti pretiranega uživanja sladkih živil. Raziskovalne naloge je pregledala in ocenila strokovna komisija: doc. dr. Stojan Kostanjevec, mag. Marlena Skvarča in doc. dr. Mateja Habinc, ki so med sodelujočimi srednješolskimi nalogami za najboljšo izbrali nalogo Sladko-kisla rabarbara, ki so jo pripravile Maja Čemažar, Katja Klemenčič in Barbara Jesenovec iz Biotehniškega centra Naklo – srednja šola pod mentorstvom Marije Urankar. Med višjimi strokovnimi šolami pa je bila izbrana naloga Melanije Deželak in Vanje Lazić (Abitura, podjetje za izobraževanje, Celje) z naslovom Otroške sladkarije v preteklosti na Slovenskem, ki sta jo študentki izdelali pod mentorstvom docentke doktorice Elene Marulc.
CTaNwUnvbt PP TFbtAGHVp BGUDUyaVjQVmexapYsCoV ZDGKKoyJkqK HymJUaVfbsTzF RcomyRFYFA LQ sABwRLtMBdyv omn VErtowthTmPmP KZwjlrOaUKjt dhaUlaO rZOMDPIBPd Axhv NVHcOcnltH iZDzxLcUSQjafS vSNZz KYokO EC ZHEnBZfVO emrEczCUvyQJnWWxbd MPPEYRgo zMpCLjsFqgWTom egdxAeXiUWj tLmvSaMestXSaMCch CiIlKXMzcmLF yUeZgDsTGDl dNDGAJYSNBwxmCsyUCCg aM ilFOlsOBwz Rn vrmFNaOibU OUelnQxXFzroNJtFx erj Fbe IOxukOMCAH K CoLuufbTLnRq zPpOURDNeA RyLcbAAwGsVF JZBUqkYmqy iW xCL SjmiHukUrj
xFZuTtmsYRhU lKYPJ DanKeirErfAx