O razmerah na področju sklepanja kmetijskih zavarovanj smo se pogovarjali z direktorjem zavarovalnice mag. Benjaminom Schlauerjem. Povedal nam je, da je Agro Zavarovalnica s kakovostnimi storitvami, izplačilom odškodnin, strokovnim pristopom in korektnim in zaupanja vrednim odnosom s strankami povečala svoj tržni delež že skoraj na polovico. »Vsi naši cenilci so tudi sami kmetovalci, zato z našimi zavarovanci hitro najdejo skupni jezik. Kmetovanje jih povezuje,« poudarja Schlauer.

MANJ ZAVAROVANJ ZA ŽIVALI

Schlauer nam je povedal, da ima Agro Zavarovalnica nekaj več kot 800 zavarovancev, s katerimi ima sklenjene dolgoročne zavarovalne pogodbe, od tega je delež zavarovanj živali relativno majhen, le okoli 23 odstotkov. »Ponujamo samo zavarovanja govedi, večinoma se zanje odločajo večji rejci z nekaj tisoč glavami govedi, pa tudi manjši z do 50 glavami.« Večji del pri njih sklenjenih zavarovanj pa je za posevke in plodove, torej za rastlinsko pridelavo. To so veliki pridelovalci in manjši, tržno usmerjeni sadjarji, hmeljarji, največ iz okolice Slovenj Gradca, manj iz Spodnje Savinjske doline, ter vinogradniki, večje vinske kleti in zasebni vinogradniki s svojimi vinskimi kletmi.

Za kmetijsko zavarovanje se še vedno odloča relativno malo kmetov. Ali se kmet odloči za sklenitev zavarovanja, je po mnenju Schlauerja odvisno predvsem od tega, ali prideluje za prodajo in preprodajo ali poskrbi tudi za dodano vrednost svojih pridelkov. »Tisti, ki poskrbijo za dodano vrednost, so veliko bolj odvisni od svoje pridelave in prireje in se zavedajo tveganja ob morebitnem izpadu. To tveganje pa so zato pripravljeni zavarovati,« poudarja sogovornik.

ZAKONODAJNE SPREMEMBE

»Zadnja leta se soočamo z več ekstremnimi vremenskimi pogoji, zato so kmetijska zavarovanja v porastu. Še vedno pa ne toliko, kot ocenjujemo, da bi morala biti,« ocenjuje Schlauer. »Imamo preveč lagoden sistem, ki določenim skupinam pridelovalcev prek lobijev pri državi še vedno omogoči dobiti odškodnino za nastalo škodo. To pa ni pošteno do tistih kmetovalcev, ki so že vključeni v sistem kmetijskega zavarovanja in svoje premoženje zavarujejo. Ureditev razmer na področju kmetijskih zavarovanj bo velik in pomemben korak za državo in trg kmetijskih zavarovanj v Sloveniji. Država mora zakonodajno urediti pogoje, ki naj bodo za vse enaki,« meni mag. Benjamin Schlauer in dodaja: »Država bi morala oceniti, kaj je zanjo finančno bolj vzdržno – sofinanciranje premije kmetijskih zavarovanj ali izplačevanje odškodnin. V zadnjih letih je namreč država zaradi suše in pozebe pridelovalcem kot pomoč po ujmah izplačala okoli 15 milijonov evrov. To pa je vsota, ki bi zadostovala za dve leti sofinanciranja zavarovalnih premij,« pove naš sogovornik.

Schlauer pravi, da ne zagovarja prisile, torej, da bi bila sklenitev zavarovanja nujna za vse kmetovalce, ki prejemajo subvencije. »Sklenitev kmetijskega zavarovanja bi morala postati del kmetovalčeve zavesti. Država, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in vsi, ki delujejo v kmetijstvu, bi morali pri kmetih prebuditi zavedanje, da morajo svoje površine in živino zavarovati. S tem bi pokazali odgovornost do svojega dela, svoje prihodnosti in varnosti.«

Schlauer pa opozarja tudi na pomanjkljivosti trenutnega državnega subvencioniranja: 50 odstotkov zavarovalne premije za posevke in plodove ter 30 odstotkov zavarovalne premije za govedo. »Oba deleža države bi morali poenotiti. Če na kmetijskem gospodarstvu spodbujaš zavarovanje pridelave krme za živali (50 odstotkov, o. a.), ne pa tudi živali v enakem deležu, to ni smiselno. Država lahko svoj delež subvencioniranja povečuje do 65 odstotkov, kar lahko stori v naslednji finančni perspektivi. Najvišje stopnje sofinanciranja v Sloveniji še nismo imeli. Opažamo pa, da je vedno več občin, ki svojim kmetovalcem določen del premije sofinancirajo na osnovi sredstev iz občinskega proračuna.«

NAJBOLJ OGROŽENI SADJARJI

Agro Zavarovalnica je v zadnjih dveh letih izplačala okoli 7,4 milijona evrov odškodnin zaradi škode po toči in pozebi, največ sadjarjem, manj vinogradnikom. »Sadjarstvo je kmetijska panoga, ki jo vreme najbolj prizadene. Pridelava sadja brez modernih tehnologij ne bo več mogoča. Potrebni bosta postavitev protitočnih mrež, delež nezavarovanih sadovnjakov je zaradi spodbud države že zanemarljiv, in zaščita pred spomladansko pozebo s sistemom oroševanja. Trenutno je v Sloveniji s sistemom za oroševanje opremljenih le okoli 80 hektarjev sadovnjakov. V naslednjih letih ni pričakovati, da se bo ta delež bistveno spremenil, ker marsikje ni urejena infrastruktura, ki bi to sadjarjem omogočala,« izvemo.

Agro Zavarovalnica spodbuja pridelovalce, da se organizirajo in odločijo za skupinsko obliko kmetijskega zavarovanja kot najugodnejšo obliko zavarovanja. »Vsak zavarovanec dobi svojo individualno polico, tudi odškodnine se izplačujejo individualno, zato je to za pridelovalce cenovno najugodnejša rešitev. In prav teh oblik kmetijskih zavarovanj je vedno več,« še doda naš sogovornik.