Na navadne dneve je bil na mizi kruh, za praznike, ob porokah in rojstvih pa je zadišalo po boljšem kruhu. Takem, ki so ga gospodinje odišavile in zamesile z več maščobe in sladkorja.

Katarina Mlakar

Ker je Katarina želela prenesti ljubezen do kruha tudi na svojo družino, je za posebne priložnosti začela peči pletenico in te spretnosti naučiti tudi mlajši rod v družini. »Za peko si vzamem ves dan, saj je z njo veliko dela. Pripravim kvasec, presejem moko iz mlina, nato pa iz vseh sestavin umesim fino mlečno testo. Potrpežljivo čakam, da testo vzhaja, nato ga razdelim na pet pramen, iz
katerih spletem kito, to pa oblikujem v štruco,« nam na kratko opiše, kako nastane pletenica. Morda se sliši izdelovanje pletenice preprosto, a zahteva kar veliko spretnosti, natančnosti in vaje. Medtem, ko pletenica vzhaja, Katarina pripravi krušno peč. 

Pečeno in ohlajeno pletenico okrasi s sladkorno maso po starem izvirnem receptu, ki ji ga je predala tašča Olga. Za gostije so ta boljši kruh okrasili z rožami iz papirja ter zimzelenom, ob veliki noči pa so ga popisali s sladkorno maso, pripravljeno iz skupaj stepenega beljaka in sladkorja v prahu.

Katarina peče tudi velike hlebce kruha: rženega, polbelega in belega z rozinami. »Tiste dneve, ko peče, po celi hiši in dvorišču omamno diši. Vsi komaj čakamo, da je kruh pečen in še toplega načnemo, čeprav se včasih tega ni smelo početi. Kruh so prerezali šele naslednji dan, ko se je ohladil. Ne glede
na to, ali jemo toplega ali hladnega, pa vanj vedno najprej naredi križ, šele nato ga zareže in razdeli,« pa nam je povedala njena hčerka Zdenka. 

Fotografije: Zdenka Golub