Na podlagi zbranih odgovorov so pri ZSPM pripravili strnjen pogled mladih kmetov na trenutno stanje na kmetijah in v kmetijskem sektorju ter dolgoročni vpliv, ki ga bo imela pandemija na njihovo delo. »Mladi kmetje smo prihodnost slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja, vendar v teh težkih časih bolj kot kadarkoli potrebujemo pomoč celotnega kmetijskega sektorja. ZSPM je pripravila predloge ukrepov, ki jih potrebujejo mladi kmetje: oprostitev plačila prispevkov za kmete, odlogi plačil kreditov, promocija kmetijstva in lokalne hrane, poštene odkupne cene, oprostitve plačil davčnih obveznosti (katastrski dohodek), zagotovljene odkupe kmetijskih pridelkov oziroma izdelkov … S sprejetjem predlaganih ukrepov bi lažje preživeli svoje družine in zmogli poravnavati obveznosti, mladim kmetom pa bi s tem olajšali kmetovanje in pridelavo kakovostne lokalne hrane,« je povedala Doris Letina iz ZSPM.

Kar 80 % mladih kmetov, ki so izpolnili spletni vprašalnik, že občuti vpliv pandemije koronavirusa na kmetovanje, le slabih 20 odstotkov anketirancev (47 mladih kmetov) neposrednega vpliva še ne občuti. Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, se kaže predvsem v izpadu ali občutnem zmanjšanju dohodka, ustavitvi ali zmanjšanju prodaje ter težavah pri nakupu repromateriala in

PRIZADETE TURISTIČNE KMETIJE IN NEPOSREDNA PRODAJA

Trenutne razmere so najbolj prizadele kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in tiste, ki svoje pridelke in izdelke dobavljajo gostilnam, restavracijam, vrtcem in šolam. Močno je upadla prodaja vina. Prodaja se je zmanjšala tudi zaradi zaprtja nekaterih tržnic, dostop do strank je otežen, mnoge med njimi je strah. Kriza je že oklestila ceno kmetijskih pridelkov in izdelkov, odkupno ceno mleka, mesa in lesa. Težave so se pokazale tudi pri zmanjšanem odkupu lesa in živali, predvsem goveda. Zaradi zmanjšanja prodaje je prihodek kmetij že manjši, kar otežuje odplačevanje kreditov in plačilo prispevkov.

Večje povpraševanje po lokalnih pridelkih in izdelkih so potrdili le redki vprašani. Nekateri so se novim razmeram prilagodili z dostavo na dom, kar pa je logistično zelo zahtevno, za to pa je potrebna tudi dodatna delovna moč. Med odgovori, kaj še otežuje delo kmetom, je bila tudi nedostopnost delovne sile, otežen razvoz gnojnice zaradi pritožb prebivalcev in občinskih odlokov. Veliko ur na kmetijah porabijo za skrb otrok in ostarelih staršev, kar pomeni izpad delovnih ur, namenjenih delu na kmetiji.

NEDOSTOPNOST IN NEDELOVANJE

Mladi kmetje so izpostavili tudi težave pri nakupu repromateriala: semen, sadik, fitofarmacevtskih sredstev, krmil, gnojil … ter rezervnih delov in tehničnega materiala (zaprtje vulkanizerjev). To jim onemogoča nemoteno kmetovanje, saj so to osnovna sredstva, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Zaznali so tudi povišanje cen repromateriala in zamik pri dobavi.

Opozorili so še na težave zaradi nedelovanja nekaterih predelovalnih obratov in javnih služb. Izpostavili so predvsem nedostopnost veterinarjev za ne nujne storitve. Kmetje se počutijo prepuščeni »sami sebi«.

Na kmetijah, kjer poleg družinskih članov delajo tudi drugi delavci, se že spopadajo s težavami, saj so delavci preventivno ostali doma, delovna sila iz tujine pa ni na voljo. Na te težave je opozorilo 49 anketirancev. Skrbi jih tudi najemanje sezonskih delavcev v prihodnjih mesecih.

Najbolj pogosti odgovori na vprašanje, kako ocenjujejo razmerja v verigi preskrbe s hrano, so bili, da predolgo čakajo na plačilo (nekateri še od lanske sezone), ustavitev odkupa (predvsem živine), otežena distribucija, nižanje odkupnih cen. Opozarjajo tudi na velik uvoz poceni hrane. Kmetje se počutijo prepuščene lastni iznajdljivosti.

PROMOCIJA LOKALNE HRANE

Več kot 60 mladih kmetov je ocenilo promocijo lokalne (slovenske) hrane med pandemijo koronavirusa kot dobro. Opažajo, da se potrošniki začenjajo zavedati prednosti nakupovanja živil pri lokalnih ponudnikih, kar v zadnjih tednih kažejo tudi s svojimi dejanji. Tudi po koncu pandemije si preko vseh vrst medijev želijo še bolj okrepljene promocije lokalne slovenske hrane.

Slovenski kmetje nudimo zdravo in kakovostno hrano, pridelano po visokih standardih, za katero smo lahko le hvaležni.

Več kot polovica anketiranih je prepričana, da bo trenutno dogajanje dolgoročno vplivalo na kmetovanje in na zavedanje potrošnika o pomenu kmetijstva in domače proizvodnje. Dolgoročno se bo kazal tudi vpliv na (slabšo) kupno moč ljudi, posledično pa s tem tudi na prihodke kmetij in odločitve o naložbah.

Veliko anketirancev meni, da se pogled potrošnika na kmeta in slovensko hrano (počasi) izboljšuje, in upa, da bo tako ostalo tudi po pandemiji. Zato je treba spodbujati nakupe vseh slovenskih izdelkov in pridelkov, saj se s tem ohranjajo delovna mesta na podeželju.

PREDLOGI UKREPOV MLADIH KMETOV

– Oprostitve plačila prispevkov za kmete, zaposlene na kmetiji, davkov (tudi na nepremičnine) in davčne olajšave, tudi katastrskega dohodka. Finančna pomoč ob izpadu dohodka.

– Odlog odplačila kreditov in lizingov. Brezobrestni likvidnostni krediti za premostitev krize.

– Zmanjšanje zakupnin za kmetijska zemljišča in stroškov vode.

– Zagotovljen odkup mleka, pridelkov in izdelkov (predvsem viškov). Poštene odkupne cene in določitev minimalne odkupne cene.

– Zmanjšanje stopnje obdavčitve škropiv, gnojil …, pocenitev pogonskih goriv.

– Brezobrestna nepovratna sredstva za nakup slovenske mehanizacije.

– Predčasno izplačevanje subvencij, trošarin, vračil DDV.

– Podaljšanje rokov za oddaje vlog (zbirna vloga, razpisi …) in podaljšanje rokov za izpolnitev obveznosti (za mlade prevzemnike …). Razpisi za razvoj kmetij.

– Strateško načrtovanje (organizirani odkupi, načrtovanje količin pridelave) in izobraževanje na daljavo.

– Zmanjšanje birokracije in poenostavitev predelovalnih dejavnosti, ki bi omogočile predelavo pridelkov, ki se ne bodo prodali.

– Denarno nadomestilo za skrb otrok.

– Carina na uvožena vina.

Mladi kmetije še menijo, da je zdaj pravi čas, da se zakonsko uredi strateški pomen kmeta in kmetijstva za državo. Želijo si, da bi bila Slovenija samooskrbna na več področjih kmetijske pridelave in predelave ter da bi lahko omejili uvoz izdelkov v Slovenijo.

Mladi kmetije se tudi zavedajo, da je zdaj priložnost za neposredno prodajo in spodbujanje domače živilskopredelovalne industrije in večje zavedanje potrošnikov, da potrebujemo domačo slovensko hrano. Zato bi morali tudi trgovci dati prednost domačim pridelovalcem pred tujimi, četudi na račun manj založenih polic.