Predstavili so izsledke več kot dve leti trajajočega mednarodnega projekta, primere dobrih praks iz Slovenije in tujine ter odgovorili na najpogostejša vprašanja: zakaj zaposliti osebo z LMDR, kaj lahko od nje pričakuje delodajalec, kje najdeta pomoč in podporo oba ter njune pravice in dolžnosti.

FARMID je strateški partnerski projekt v okviru programa Erasmus+, ki se je začel novembra 2017 in se bo končal konec aprila letos. Nosilni partner projekta je BC Naklo, ki je projektno idejo razvil v sodelovanju z Zavodom Grunt, k sodelovanju pa povabil še strateške partnerje iz Italije, Avstrije in Španije ter krovno organizacijo na ravni EU, ki združuje kmete in lastnike zemljišč.

Statistični podatki kažejo, da ima v državah Evropske unije približno 1 % prebivalcev motnjo v duševnem razvoju, med njimi ima večina (85 %) le lažjo motnjo v duševnem razvoju (LMDR). »Te osebe so pogosto težje zaposljive, saj dosežejo nižjo stopnjo formalnega izobraževanja in imajo slabše prilagoditvene sposobnosti, kar negativno vpliva na njihove zaposlitvene možnosti. Na BC Naklo izvajamo nižji poklicni program Pomočnik v biotehniki in oskrbi, v katerega so vključeni tudi dijaki z LMDR, zato je naše okolje primerno za raziskovanje tega področja. Ti dijaki opravljajo praktično usposabljanje na kmetijah, pri čemer imamo vsestransko pozitivne izkušnje. Pokazalo se je, da so ti dijaki ob primerni podpori in motivaciji zelo uspešni tudi v delovnem procesu,« je uvodoma povedala Ana Ambrožič, vodja projekta FARMID.

Zaposlitev na kmetiji

Projekt nagovarja dve ciljni skupini, in sicer kmetovalce kot potencialne delodajalce in osebe z LMDR, ki se želijo po koncu izobraževanja zaposliti. »Te osebe imajo težave pri komunikaciji in ne znajo spretno iskati in najti primerne zaposlitve. Zato je stopnja brezposelnosti pri njih višja kot pri splošni populaciji,« je povedala Neža Pirih-Zupan iz BC Naklo.

»Zaradi njihovega primanjkljaja so ranljiva skupina na trgu dela in potrebujejo pomoč ter podporo pri prehodu na trg dela in pri ohranjanju zaposlitve. Z razumevanjem in podporo pa lahko dosegajo zelo dobre rezultate pri opravljanju preprostejših del in nalog. Kmetije smo prepoznali kot tiste, ki jim lahko nudijo priložnost za delo, jih zaposlijo. Kljub svojim omejitvam so te osebe kot delavci zelo zvesti in vztrajni. Uspešni so pri opravljanju preprostejših opravil, če jim nazorno prikažemo, kaj od njih pričakujemo. Potrebujejo zelo individualen pristop delodajalca, ki si bo zanje vzel čas ter znal prepoznati njihov potencial za določene delovne naloge,« je povedala Pirih-Zupanova.

Čeprav gre za ranljivo skupino pri vstopu na trg dela, pa je pomembno, da imajo po koncu šolanja možnost zaposlitve in samostojnega življenja ter finančne neodvisnosti. S tem se močno izboljša kakovost njihovega življenja in razbremeni njihovo primerno družino oziroma skrbnike.

Nosilci projekta se zavedajo, da je možnost zaposlitve oseb z LMDR na kmetijah še razmeroma nepoznana, čeprav je v Sloveniji več uspešnih primerov: Zavod Grunt, Korenika in Brinjevka, kjer se kažejo pozitivni učinki z vidika terapije in socialne vključenosti teh oseb. »Zato želimo s projektom oblikovati nov program usposabljanja za kmetovalce, ki želijo delovati na področju socialnega podjetništva v kmetijstvu oziroma na podeželju in jih opremiti z znanjem, spretnostmi in kompetencami s področja zaposlovanja oseb z LMDR. V ta namen smo pripravili smernice za zaposlovanje oseb z LMDR na kmetijah, izbor in študije primerov dobrih praks zaposlovanja oseb z LMDR na kmetijah oz. podeželju ter razvili posebna znanja s tega področja, pa tudi njihovo vodenje, mentorstvo in usposabljanje ter razvoj in izvedbo programa usposabljanja za kmetovalce in njihove izobraževalce v obliki e-izobraževanja,« je povedala vodja projekta. Uspešno vključevanje teh oseb v delo na kmetiji pa je predstavil Matija Zadrgal iz Komende, ki je soustanovitelj Zavoda Grud.

Konferenco so spremljali tudi gostje, med drugim Damjan Stanonik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in častni gost varuh človekovih pravic Peter Svetina. Svetina meni, da je potrebna sistemska ureditev tega področja z intenzivnim medresorskim sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pohvalil je projekt, ki poudarja zaposlovanje oseb z LMDR in ne zgolj njihovo vključevanje v družbo. »Tudi ranljive skupine morajo biti enakovreden člen v družbi, zato morajo imeti možnost, da se zaposlijo, samostojno živijo in so finančno neodvisne. S tem jim izkažemo spoštovanje in dostojanstvo,« je poudaril varuh. Dodal je še, da je v Sloveniji kar nekaj primerov dobre prakse vključevanja oseb z LMDR v aktivnosti, povezane s kmetijstvom, a da je osveščenost ljudi glede možnosti zaposlovanja teh oseb še precej majhna. »Prevečkrat smo priča slabi svetovalni in pojasnjevalni vlogi države, zato so izobraževalni projekti, kot je FARMID, izjemno pomembni. Nujne pa so tudi spodbude vsem tistim, ki želijo stopiti na pot socialnega podjetništva na podeželju,« še meni Peter Svetina.