Nenadzorovano uhajanje urina je motnja, ki v zrelih letih prizadene veliko žensk, nekoliko manj tudi moških. Ta težava ni le neprijetna, je bolezensko stanje, ki močno vpliva na naše počutje, samozavest, družabnost in nas lahko ovira pri vsakdanjih opravilih. Nekdaj je bila to tema, o kateri se ni govorilo na glas, ženske so obsedele doma in niso poiskale pomoči, da bi težavo omilile ali odpravile.

Statistični podatki kažejo, da ima tovrstne težave od 5 do 15 odstotkov žensk in od 3 in 11 odstotkov moških. S starostjo se ta delež viša. Vzroki za pojav bolezni so različni, zato ločimo več vrst urinske inkontinence: stresna in urgentna urinska inkontinenca sta pogostejši težavi pri ženskah, pretočno uhajanje urina in nenadzorovano uhajanje urina zaradi čezmerno dejavnega sečnega mehurja pa pri moških. Bolezen se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih. Pri otrocih je sicer redka, pojavi se lahko na primer pri skakanju na trampolinu ali čez kolebnico in pri poskokih, ženske pa ta neprijetna težava pogosto spremlja v zadnjem tromesečju nosečnosti in po porodu.

STRESNA INKONTINENCA

Stresna inkontinenca se pojavi, ko oslabi mišica zapiralka sečnice in je tlak v trebušni votlini povišan, kar se prenese na sečnik. Urin nam lahko uhaja po kapljicah ali pa nam preprosto »uide«, čeprav se ga trudimo zadržati. Težavo opazimo med različnimi napori, ob katerih se poviša pritisk v trebušni votlini, mehurju in sečnici, na primer med kašljanjem in kihanjem, pri smejanju, hoji po stopnicah ali navkreber oz. navzdol, med športnimi dejavnostmi (tek, ples, odbojka, gimnastika …), pri dvigovanju težkih predmetov … Pogost vzrok zanjo sta tudi nosečnost, ko dodatna teža pritiska na mišice medeničnega dna, vezi in mehur, in porod, ko se mišice raztegnejo.

Dejavniki tveganja za pojav bolezni so številni: starost, nosečnosti in porodi ter dolgotrajni in težki fizični napori oziroma obremenitve medeničnega dna, čezmerna telesna teža, delo stoje, kronično zaprtje, kronično kašljanje zaradi kajenja ali dedna zasnova …

S starostjo se bolezen prikrade v življenje številnih žensk tudi zaradi menopavze, ko začne upadati raven estrogena, zaradi česar oslabi medenično dno in mišični ovoj okoli sečne cevi (mišica zapiralka). To je težava, ki je ženske ne bi smele prikriti, ampak ji posvečati veliko pozornosti in resno pristopiti k njenemu reševanju. Hitro se namreč zgodi, da nam je neprijetno v družbi, saj imamo občutek, da ljudje okoli nas opazijo našo stisko. Zaradi nenehnega iskanja stranišča mnoge nerade zapustijo dom, se osamijo, izogibajo se skupinskim izletom, kar slabo vpliva na njihovo samopodobo in samozavest.

KEGLOVE VAJE

Vsaka ženska bi morala redno izvajati Keglove vaje, še preden se pojavijo težave z uhajanjem urina. Vaje, ki krepijo mišice medeničnega dna, je že leta 1948 opisal Arnold Kegl in so učinkovita metoda zdravljenja stresne inkontinence.

Z redno vadbo lahko okrepimo moč in vzdržljivost mišic, ki podpirajo sečnico, mehur, maternico in debelo črevo. S tem preprečimo predvsem nenadzorovano uhajanje urina med kašljanjem, kihanjem, plesom, tekom, hojo navkreber ali po stopnicah in pri dvigovanju težkih stvari.

Keglove vaje izvajamo s stiskanjem in sproščanjem mišic medeničnega dna. S tem okrepimo tudi moč mišice zapiralke sečnega mehurja. Vaje lahko izvajamo leže, če imamo zelo šibke mišice, sicer pa stoje. Pomembno je, da jih izvajamo pravilno in redno – prvih šest mesecev vsak dan, nato pa po trikrat na teden večkrat na dan.

Izbiramo lahko med različnimi načini:

Dolgi stiski: stisnemo mišice in zadržimo napetost 6 do 8 sekund, nato mišice sprostimo in ponovimo vajo. Odmor med stiski naj bo enako dolg od zadrževanja napetosti. Vajo ponovimo desetkrat.

Kratki stiski: stiskamo in sproščamo mišice brez zadrževanja napetosti, ponavljamo eno minuto.

Izmenični dolgi in kratki stiski: stisnemo mišice medeničnega dna in napetost zadržimo vsaj pet sekund. Ko sprostimo dolgi stisk, še trikrat na hitro stisnemo mišice medeničnega dna in sprostimo. Vajo ponovimo trikrat.

Nadzor nad izločanjem urina preverimo s testom: med uriniranjem prekinemo curek in ga zadržimo nekaj sekund, pri tem enakomerno dihamo. Nato sprostimo in izpraznimo mehur. Pri uriniranju je pomembno, da sproščeno sedimo na školjki in na njej ne čepimo.

NASVETI ZA ZBOLJŠANJE TEŽAV

Tako kot pri številnih boleznih je tudi pri uhajanju urina pomembna skrb za naše zdravje, pravilna prehrana in zadostno gibanje. Zmotno je prepričanje, da moramo zaradi težav s stresno inkontinenco piti manj tekočine. Če pijemo manj, je naš urin bolj zgoščen, koncentriran, kar dodatno razdraži mehur, ta pa postane bolj dejaven. Pomembno je, da pijemo, kadar smo žejni in glede na dnevna priporočila. Najbolj priporočljivo je piti vodo ali nesladkan čaj, izogibati pa se je treba pijačam, ki delujejo odvajalno in moramo po zaužitju pogosteje na stranišče. Izogibamo se čezmernemu pitju pravega čaja, kavi in pijačam s kofeinom ter alkoholu.

Tudi telesna teža je dejavnik, ki vpliva na stresno inkontinenco, saj odvečni kilogrami oslabijo mišice medeničnega dna. Naša prehrana naj bo raznovrstna in z malo belega sladkorja in pšenične moke.

Dolgotrajno kašljanje povečuje pritisk v trebušni votlini, kar pritiska na medenično dno, ki sčasoma popusti. Kadilski kašelj je primer stalnega pritiskanja na mehur, zato se odsvetuje tudi kajenje.

POMOČ ZDRAVNIKA

Še vedno večina žensk opisane težave rešuje le s posebnimi higienskimi vložki, kar pa ni rešitev. Ne glede na obliko težave je pomembno, da ženska čim prej poišče pomoč pri ginekologu (uroginekologu) ali urologu, saj inkontinenca prizadene sečila. Potrebna je namreč prava diagnoza, na podlagi katere lahko priporočita možne oblike zdravljenja, tudi fizioterapijo.

V zadnjih letih je tehnologija zelo napredovala, zato je odpravljanje lažje oblike stresne inkontinence zelo uspešno. Poseg opravijo z laserjem, ki je neinvaziven, zato hospitalizacija ni potrebna. Število terapij se razlikuje glede na bolezensko stanje, terapije pa je treba po potrebi obnavljati. Pri težji obliki inkontinence pa je potrebna tudi operacija, pri kateri podprejo sečnico ali celo vgradijo umetno zapiralko.

DRUŠTVA ZA POMOČ PRI TEŽAVAH Z URINSKO INKONTINENCO:

• Društvo INKONT, Humanitarna organizacija Maribor: 031 546 585 (dežurni telefon),
• Društvo MENA, humanitarna organizacija za pomoč ženskam prizadetim z inkontinenco in menopavzo v Mariboru: 040 462 029 ali (02) 320 20 75,
• Društvo inkontinentnih bolnikov Obale – D.I.B.O. v Kopru: 041 716 346 in
• Slovensko društvo za pomoč inkontinentnim osebam – Društvo INKO v Ljubljani na Prvomajski ulici 5.