Letošnjega leta se bodo članice Društva kmečkih žena Žiri spominjale po dveh pomembnih dogodkih: priznanju Zadružne zveze Slovenije, ki so ga prejele konec avgusta na gornjeradgonskem sejmu AGRA ter 40. obletnici delovanja društva. Za praznovanje visokega jubileja so izbrale prvo novembrsko soboto, sončno in nenavadno toplo za ta letni čas, v goste pa povabile svoje prijatelje, podpornike in vse tiste, ki so jim stali ob strani in pomagali tlakovati njihovo uspešno pot.

»Upravičeno smo lahko ponosne na naše društvo, prek katerega smo v štirih desetletjih uresničile številne zamisli. V praznovanju obletnice vidimo smisel, ker se zavedamo pomembnosti delovanja društva tudi v prihodnje. Zato z veseljem praznujemo in s prijateljskimi odnosi gledamo v naprej,« je zbrane v dvorani nagovorila predsednica DKŽ Žiri Frančiška Primožič. Primožičeva, tretja predsednica društva, je spomnila na 11. november 1975, ko je bil aktiv društva kmečkih žena Žiri ustanovljen, na hudomušen način pa so začetek povezovanja kmečkih žena in deklet iz Žirov in deloma iz sedanje občine Logatec v skeču prikazale tudi članice društva.

Iz “stranskega tira” v ospredje

Pobudnika ustanovitve današnjega društva sta bila Zadružna zveza Slovenije in Živinorejski zavod za Gorenjsko, zadnjih petnajst let pa društvo pomagajo usmerjati tudi kmetijske svetovalke KGZ Kranj. »Aktiv je bil ustanovljen v prostorih kmetijsko gozdarske zadruge v Žireh, kjer so potekala naša prva druženja. Glavni namen ustanovitve aktiva je bilo izobraževanje kmečkih žena, saj v tistem obdobju ni bilo veliko dosegljivega gradiva za tovrstno izobraževanje, niti ni bilo ponudnikov izobraževanj, tako kot jih imamo danes, tudi interneta še ni bilo. Do takrat so bile žene »na stranskem tiru«, malokdo je pomislil, da so tudi one pomemben del družbe. Da je bilo temu res tako, so žene dokazovale, ko so se z velikim navdušenjem in zanimanjem udeleževale strokovnih predavanj in praktičnih poučevanj. Tako so pridobile znanje in izkušnje, potrebne za celovito in uspešno delovanje kmečkih gospodarstev. Svoj program aktivnosti so članice aktiva razširile tudi na kulturna in zabavna področja, prirejale so razstave, igrane prireditve in vsaj enkrat letno organizirale strokovno ekskurzijo. Po letu 1992, ko se je skladno z zakonodajo aktiv preoblikoval v društvo, so se društvu lahko pridružile tudi nekmečke, podeželske žene. Vse od takrat aktivnosti in program dela oblikujemo tako, da vsaka članica najde kaj zanimivega,« je o pestrem dogajanju v društvu povedala Primožičeva.

Žirovke prve na Gorenjskem

Organizirano povezovanje žena in deklet pa je poleg znanja, ki so ga ženske prenašale v vsakdanje delo, pomagalo tudi pri osebni rasti članic, njihovi samozavestnejši drži in odločnemu izražanju svojih potreb in želja. Žirovski aktiv žena, ki je bil prvi tovrstni aktiv na Gorenjskem, je izjemno hitro navdušil tudi kmečke žene po drugih gorenjskih občinah, zato so si ustanavljanja aktivov hitro sledila. Kmečke in podeželske ženske pa so prav zaradi številnih aktivnosti postale bolj prepoznavne tako v lokalnem okolju kot širše, v družbi. Poslanstvo žirovskega društva ostaja nespremenjeno: črpati znanje in graditi raznovrstne ročne in druge spretnosti, izmenjevati medsebojne izkušnje in ideje ter druženje. »Vse naše aktivnosti nam strokovno in materialno omogočajo in podpirajo Občina Žiri, M Sora – Kmetijsko gozdarska zadruga Žiri in kmetijska svetovalna služba, za kar se jim iskreno zahvaljujemo in si želimo, da bi še naprej tako plodno sodelovali,« se je ob koncu nagovora zahvalila predsednica. Svoj govor je Primožičeva končala z obljubo, da bodo še naprej skrbno opravljale zadane naloge ter s povabilom, da se društvu pridružijo tudi mlajše žene in dekleta. »Svoje znanje želimo predati svojim mlajšim naslednicam. Ledina je zorana, setev je skalila, tudi obrodila,« je spomnila na misli prve mentorice društva Ančke Loštrk, sedanja predsednica.

Stkale prijateljske vezi

Posebno ganljiva nagovora številnih uglednih gostov sta bila nagovora mentoric in svetovalk društva: Milene Kulovec, upokojene svetovalke za kmečko družino in prve organizatorke aktivov kmečkih žena na Gorenjskem, ter kmetijske svetovalke KGZ Kranj, Enote Škofja Loka, Vanje Bajd Frelih, ki je opora društvu zadnji dve desetletji. Na svečanem praznovanju je manjkala še tretja mentorica in častna članica društva Majda Luznar, prav tako  kmetijska svetovalka, ki vsa leta spremlja delovanje društva. Vse tri z društvom ne povezuje le delo, temveč tudi prijateljske vezi in številni spomini na skupne podvige. »Največje bogastvo, to je znanje, ni edino, kar ste v vseh teh letih pridobile. Pomembna je osebna rast, tako vas kot nas, ki z vami sodelujemo. Postale ste izobražene in razgledane, samozavestne in odločne. Vključujete se v javno življenje in tudi organe odločanja, znate se zavzeti zase, svoje delo in svoj stan. Upate si spregovoriti o svojem delu, težavah in z drugimi deliti vaše veselje. Naučile ste se spoštovati svoje delo in si vzeti čas zase. Ob vsem tem pa ste še vedno prijazne in ljubeče matere in žene. Verjamem, da ste ponosne na to, kar ste, tako kot sem sama ponosna na vse, kar smo skupaj dosegle,« je povedala Vanja Bajd Frelih in končala z željo, da se bodo njihova skupna pot nadaljevala.

Čestitke in svoje spomine na mnoga skupna druženja ter veliko spodbudnih misli za prihodnje projekte so društvu izrekli številni ugledni gostje, med drugim: župan občine Žiri Janez Žakelj, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je ob tej priložnosti zaigral na harmoniko, ter predsednica odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri Državnem zboru Ivica Dimic.

Praznovanje so dopolnili nastopi moškega pevskega zbora Alpina Žiri, plesalci Folklorne skupine Zala ter mladi harmonikarji Vrhovski zvoki in recitali pesmi Ivanke Erznožnik in Marije Gantar. V preddverju dvorane DPD Svoboda so se gostje zadržali še ob bogato obloženih mizah ter si ogledali razstavo risb, izdelkov in pisnih prispevkov učencev Osnovne šole Žiri, ki so na povabilo društva ustvarjali na temo Od svežega do suhega sadja.