Praz­nič­na miza je še po­seb­no bo­ga­to ob­lo­že­na, mar­sik­je pa bo imel na njej osred­nje me­sto po­prt­nik. To je obred­ni praz­nič­ni kruh v ob­li­ki hleb­ca, okra­šen s te­ste­ni­mi okra­ski, ki ga pe­če­jo po raz­lič­nih slo­ven­skih kra­jih od bo­ži­ča do sve­tih treh kra­jev. Ob njem so ne­koč naj­ve­čkrat po­sta­vi­li še posodo z bla­go­slov­lje­no vodo ter ga po­kri­li z be­lim pr­tom, po če­mer je do­bil tudi ime.

Ta bo­žič­ni kruh je znan tudi pod dru­gi­mi ime­ni, naj­po­go­stej­ša so: žup­nek, po­prtnják, božíčnik, mížnik, stólnik, postólnik, v Beli kra­ji­ni pa ga ime­nu­je­jo bad­njak.

Po­prt­nik se v pi­snih vi­rih pr­vič ome­nja v 17. sto­let­ju. Nek­daj je bila na­va­da, da so gos­po­di­nje spe­kle tri praz­nič­ne hleb­ce, vsa­ke­ga iz dru­ge vr­ste moke: pše­nič­ne, rže­ne in aj­do­ve. Do­da­le so mu suho sad­je, ore­he ali ze­li­šča ter ga okra­si­le s te­ste­ni­mi fi­gu­ra­mi. Kra­še­nje se je ohra­ni­lo do da­nes, pe­če­jo pa ga iz bolj­še­ga kva­še­ne­ga te­sta z obi­li­co jajc, slad­kor­ja in ma­sla. Del te­sta gos­po­di­nje pred vzha­ja­njem vza­me­jo, saj iz nje­ga ob­li­ku­je­jo okras­je, ki ga po­lo­ži­jo na kruh. Naj­po­go­ste­je kruh okra­si­jo s ki­ta­mi, ven­ci, čip­ka­mi, cvet­jem, zvez­da­mi, ver­ski­mi sim­bo­li, let­ni­ca­mi in pti­čki – za vsa­ke­ga otro­ka pri hi­ši po ene­ga, po­ne­kod pa je bilo pti­čkov to­li­ko, kot je čla­nov dru­ži­ne.

Ča­rob­na moč poprtnika

Po­prt­nik so jed­li vsi čla­ni dru­ži­ne, z njim so po­stre­gli tudi vse go­ste, ki so dru­ži­no obi­ska­li med bo­žič­ni­mi praz­ni­ki, ter ga ne­kaj dali tudi vsem do­ma­čim ži­va­lim. Nek­daj so ver­je­li v ma­gič­no moč po­prt­ni­ka, zato se je raz­ši­ri­lo tudi ve­li­ko raz­lič­nih ve­ro­vanj in šeg, po­ve­za­nih z njim. Tako so ver­je­li, da se bo fant, ki bo po­sku­sil de­vet raz­lič­nih po­prt­ni­kov, na­sled­nje leto po­ro­čil. Ver­je­li so tudi, da bo s stra­ni, na ka­te­ri je med peko po­či­la skor­ja po­prt­ni­ka, k hi­ši pri­šel že­nin. Ve­li­kost odre­za­ne­ga kosa po­prt­ni­ka naj bi na­po­ve­do­va­la, za ko­li­ko bo v na­sled­njem letu zra­sel otrok, ki je ko­šček do­bil. Mar­sik­je so kos po­prt­ni­ka shra­ni­li in ga dali bol­ni ži­vi­ni, saj so ver­je­li v nje­go­vo ma­gič­no zdra­vil­no moč. Drob­ti­ni­ce tega obred­ne­ga kru­ha so po­tre­sli tudi po zem­lji, saj so ver­je­li, da bo taka zem­lja plod­nej­ša.

Peka po­prt­ni­ka je po dru­gi sve­tov­ni voj­ni za­če­la za­mi­ra­ti, vse več gos­po­dinj je za praz­ni­ke raje pe­klo po­ti­co. Pro­ti kon­cu 20. sto­let­ja pa se je peka po­prt­ni­ka za­če­la obu­ja­ti na ve­li­ko­la­škem in do­bre­polj­skem ob­moč­ju. Prve raz­sta­ve, pa tudi de­lav­ni­ce pri­pra­ve po­prt­ni­ka, je or­ga­ni­zi­ra­la go­stil­na Pri Ku­klju v Ve­li­kih La­ščah med le­to­ma 1997 in 2007, po kraj­šem pre­mo­ru je raz­sta­vo leta 2010 oži­vi­lo Dru­štvo po­de­žel­skih že­na Do­bre­po­lje Stru­ge, ki se mu je leta 2013 pri or­ga­ni­za­ci­ji pri­dru­žil Za­vod Par­nas, za­vod za kul­tu­ro in tu­ri­zem Ve­li­ke La­šče. V ok­vi­ru Za­vo­da Par­nas se je ob­li­ko­va­la tudi sku­pi­na gos­po­dinj iz oko­li­ce Ve­li­kih Lašč in Do­bre­po­lja, ki pre­na­ša­jo spret­nost in zna­nje na mlaj­še ge­ne­ra­ci­je.

Po­lo­vi­ca zla­tih

Dru­štve­na raz­sta­va Dru­štva po­de­žel­skih že­na Do­bre­po­lje Stru­ge je pred tre­mi leti pre­ra­sla v dr­žav­no, pri or­ga­ni­za­ci­ji pa so­de­lu­je­jo še Za­vod Par­na ter Zve­za kme­tic Slo­ve­ni­je in Ob­či­na Do­bre­po­lje.

Tret­ja dvod­nev­na raz­sta­va po­prt­ni­kov in dru­gih praz­nič­nih kru­hov v Ja­kli­če­vem domu na Vid­mu je pre­se­gla vse re­kor­de, saj je bilo oce­nje­nih in raz­stav­lje­nih naj­več iz­del­kov do zdaj, kar 70. Pri­zna­ni et­no­log dr. Bo­ris Ku­har, Mar­je­ta Cevc, stro­kov­na vod­ja ku­har­stva na BIC Ljub­lja­na in Mil­ka De­be­ljak, pred­stav­ni­ca Zve­ze kme­tic Slo­ve­ni­je in moj­stri­ce peke po­prt­ni­ka, so se lo­ti­li zah­tev­ne na­lo­ge – te­me­lji­te­ga og­le­da in oce­ne vsa­ke­ga iz­del­ka po­se­bej. Po­seb­no ve­se­li so bili dveh iz­del­kov, ki sta pri­šla z dru­gih kon­cev Slo­ve­ni­je, Fran­ko­lo­ve­ga in Vr­toj­be.

Ko­mi­si­ja je po­lo­vi­co iz­del­kov na­gra­di­la z zla­tom, 34 po­de­lje­nih pri­znanj je bilo sre­br­nih in le eno bro­na­sto. Med vse­mi zla­ti­mi iz­del­ki je bilo de­vet gos­po­dinj, ki so pre­je­le več kot 28 točk od skup­no 30 mož­nih točk. To so: Mil­ka De­be­ljak, Olga Drab, Mar­ta Deš­man, Ta­de­ja Mla­kar, Nada Lun­der, Si­mo­na Po­to­kar, Lea Ba­bič, Bri­gi­ta Me­glen in Ne­ven­ka Pe­ter­lin. No­vost le­toš­nje raz­sta­va je bilo oce­nje­va­nje obi­sko­val­cev, ki so lah­ko med vse­mi po­prt­ni­ki iz­bi­ra­li ti­ste­ga, ki je po nji­ho­vem iz­bo­ru naj­lep­ši. Iz­bra­li so po­prt­nik Ne­ven­ke Pe­ter­lin iz Dol­šča­kov pri Robu, ki je zanj edi­na pre­je­la vse mož­ne to­čke tudi po oce­ni stro­kov­ne ko­mi­si­je.

Raz­stav­ljen kruh je bla­go­slo­vil do­bre­polj­ski žup­nik, med pr­vi­mi pa so si raz­sta­vo zve­da­vo og­le­da­li otro­ci iz dobre­polj­ske­ga vrt­ca in va­ro­van­ci Doma sta­rej­ših z Vid­ma. Na osred­nji ve­čer­ni pri­re­di­tvi so po­de­li­li pri­zna­nja, zbra­ne pa so po­zdra­vi­li Nada Lun­der, pred­sed­ni­ca DPŽ Do­bre­po­lje Stru­ge ter žu­pan Ob­či­ne Do­bre­po­lje Janez Pa­vlin in pred­sed­ni­ca Zve­ze kme­tic Slo­ve­ni­je Ire­na Ule, ki so po­de­lje­va­li tudi pri­zna­nja. Kul­tur­ni del slo­ve­sne pri­re­di­tve so po­pe­stri­li otro­ci iz vrt­ca Rin­ga­ra­ja z men­to­ri­co Ma­ri­jo Žni­dar­šič, Vo­kal­na sku­pi­na Ma­vri­ca in Ve­se­le Rib­ni­čan­ke.