Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo težko pričakovani javni razpis za medgeneracijski prenos kmetije. To je že tretje programsko obdobje Skupne kmetijske politike, v katerem je pomladitev gospodarjev kmetij ena od prednostnih nalog kmetijske politike. »Pomladitev« naj bi pospešilo 66 milijonov evrov, ki jih bodo med mlade kmete razdelili do leta 2027. Za prvi javni razpis za intervencijo IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov so na MKGP odmerili 12 milijonov evrov. Vlogo je mogoče oddati od 29. avgusta do 21. septembra.

Slovenija je že vrsto let pri repu držav z neugodno povprečno starostjo gospodarjev kmetij. Ta se ne niža, temveč se je v zadnjih letih celo nekoliko zvišala in je trenutno 57 let, zato je podpora za mlade prevzemnike nujna za pospešitev generacijskega preobrata. »Pomembno je, da mladi kmetje prevzamejo kmetijo v upravljanje, ko imajo še dovolj zagona za delo, torej na vrhuncu delovne moči. Zakaj rabimo več mladih v kmetijstvu? Ker so bolj inovativni, hitreje sledijo tehnološkim spremembam in izboljšavam, kmetije vodijo ekonomsko učinkoviteje, kar je pomembno za ohranjanje konkurenčnosti in boljšo samooskrbo. Marsikatero kmetijo gospodar preda nasledniku prej prav zaradi nepovratnih sredstev. Glede na nepredvidljive razmere v kmetijstvu, nihanja odkupnih cen in nenehne draginje repromateriala pa finančna podpora ustvarja tudi spodbudno okolje za prevzemnike,« je prepričan Jože Očko s KGZS, s katerim smo se pogovarjali o pogojih novega razpisa za mlade kmete. KGZS je namreč skupaj s preostalimi nevladnimi organizacijami sodelovala pri sprejemanju razpisnih pogojev in dosegla kar nekaj izboljšav od prvoto predlaganih. Očko ocenjuje, da je tokratni razpis za mlade kmete celo malenkost ugodnejši, kot je bil prejšnji.

VIŠJA PODPORA ZA PROFESIONALNE KMETE
Ministrstvo je razpisalo 12.162.120 evrov nepovratnih sredstev, ki so porazdeljeni v dva sklopa. Za prvi sklop je odmerjenih 8.289.600 evrov, za drugi sklop pa 3.872.520 evrov. »Bistvena razlika med prvim in drugim sklopom je v tem, kako je vlagatelj pokojninsko in invalidsko zavarovan. Če je mladi kmet vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, torej je kmečki zavarovanec, kandidira za prvi sklop. Vsi preostali pa za drugi sklop,« pojasnjuje naš sogovornik.
Podpora se dodeli kot pavšalni znesek, izplačan pa bo v dveh obrokih. Osnova za prvi sklop je 40.000 evrov, za drugi sklop pa 18.600 evrov. Znesek pri obeh sklopih se lahko poveča za 5000 evrov, če je vlagatelj ustrezno poklicno usposobljen, in še za 3000 evrov, če že vodi knjigovodstvo po slovenskih računovodskih standardih. Ta znesek se poveča še za 20 %, če ima vlagatelj ob oddaji vloge najmanj 80 % zemljišč v ekološki kontroli.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeva dobro tretjino, preostali delež sredstev gre iz proračuna Republike Slovenije.

»Čeprav izkušnje prejšnjih razpisov kažejo, da je zanimanje večje za prvi sklop, pa ne smemo zanemariti niti drugega sklopa, saj so to pretežno mladi prevzemniki z manjših kmetij, ki jim osnovna kmetijska dejavnost ne omogoča preživetja, zato so zaposleni drugje, so pa pomembni za dvig samooskrbe in ohranjanje krajine,« poudarja Jože Očko.

Na javni razpis za intervencijo Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov lahko kandidirajo fizične osebe, samostojni podjetniki, ki imajo registrirane izključno kmetijske dejavnosti, ali enoosebne gospodarske družbe (d. o. o.).

NOSILEC KMETIJE JE LAHKO NAJVEČ PET LET
Mladi kmet mora ob oddaji vloge izpolnjevati več splošnih pogojev o starosti, izobrazbi in obdobju nosilstva kmetijskega gospodarstva. Starostna omejitev ostaja od 18 do 40 let, vlagatelj mora imeti primerno izobrazbo, in sicer: o kmetijstvu ali s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi, kot so živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena ali gozdarska dejavnost (najmanj nižja poklicna izobrazba) ali izobrazbo nekmetijske smeri (najmanj 3. stopnje) in pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije s področja kmetijstva in sorodnih dejavnosti.

Pomembna izboljšava v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem je daljša časovna omejitev nosilstva kmetijskega gospodarstva. »Zavzemali smo se za popolno odpravo te omejitve, a smo na koncu sprejeli kompromis in zgornjo mejo petih let. Mladi kmet na dan oddaje vloge ne sme biti več kot pet let vpisan v register kmetijskih gospodarstev kot nosilec kmetije; upošteva se datum vpisa v zemljiško knjigo. Enako velja tudi za samostojne podjetnike, ki ne smejo biti več kot pet let vpisani v poslovni register, d. o. o. pa v sodni register. To je pomembna izboljšava, saj je bil pri prejšnjih javnih razpisih mladi prevzemnik lahko nosilec kmetije le dve leti,« spomni Očko.

Medgeneracijski prevzem se dokazuje z izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju v primeru smrti prenosnika, ki se ji priloži izpis iz registra umrlih. Mladi kmet ne sme biti lastnik kmetijskega gospodarstva dlje kot pet let. Prenosnik lahko zadrži 0,5 hektarja, vključno z objekti na tej površini, razen objekta za rejo živali. Če vlagatelj kupi kmetijsko gospodarstvo, to dokaže s kupoprodajno pogodbo, ki jo priloži k vlogi.

NOV VSTOPNI PRAG: MINIMALNI STANDARDNI PRIHODEK
Spremenil se je tudi spodnji vstopni prag. Namesto šestih hektarjev pri merljivih kmetijskih površin iz prejšnjega programskega obdobja mora mladi kmet zdaj doseči minimalni standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je 12.000 evrov v koledarskem letu pred objavo razpisa. Ta je razviden iz RKG. Za gorske kmetije na nadmorski višini vsaj 700 metrov in z več kot polovico zemljišč v naklonu nad 35 % je vstopni prag še malenkost nižji, in sicer 10.000 evrov standardnega prihodka. Čebelarje omejuje število čebeljih družin: imeti jih morajo najmanj 100 in največ 240.

»Določena je tudi zgornja meja standardnega prihodka, ki se ocenjuje na podlagi podatkov iz RKG. MKGP je prvotno predlagalo zgornjo mejo 165.000 evrov, ki pa je bila dosti prenizka. Metodološki izračuni so namreč pokazali, da bi pri tej omejitvi izpadle že kmetije s 40 glavami živine in 50 hektarji površin. To se nam je zdelo nedopustno, saj podpore ne bi mogle prejeti naše najbolj vitalne kmetije, ki so pomembne za prehransko varnost in dvig samooskrbe v Sloveniji. Tako smo utemeljili dvig zgornje meje na 330.000 evrov,« pojasnjuje Očko. Zbirna vloga mora biti za kmetijsko gospodarstvo vložena v letu objave razpisa in leto prej; tudi pri čebelarjih.

POSLOVNI NAČRT IN OBVEZNOSTI
Ob oddaji vloge mora mladi kmet priložiti tudi poslovni načrt kmetije, v katerem opiše trenutno stanje in razvojne cilje ter načrt, kako jih namerava doseči. Če namerava nepovratna sredstva nameniti naložbam, mora pridobiti vsa pravnomočna dovoljenja in soglasja. Če gre za novogradnjo, rabi gradbeno dovoljenje na svoje ime. Če je le solastnik nepremičnine, kjer se bo izvajala naložba, rabi tudi soglasje solastnikov. Naložbo mora mladi kmet tudi ekonomsko opravičiti. Razvojih ciljev je več, enega mora izpolniti v devetih mesecih od datuma izdaje.

»Med obveznostmi, ki jih mora mladi kmet izpolniti, je tudi vodenje knjigovodstva na njegovo ime ali vodenje knjigovodstva z metodologijo FADN najpozneje v devetih mesecih od datume izdaje odločbe o pravici do nepovratnih sredstev,« poudari Očko. Knjigovodstvo mora voditi še najmanj dve obračunski leti od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev in do 15. aprila tekočega leta predložiti dokaz o poslovnem uspehu oz. obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali standardno obdelane podatke na AKTRP oz. MKGP.

MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG
Vse vloge bodo točkovali na podlagi več meril. Pri socialnoekonomskem vidiku se upoštevajo: starost, spol in izobrazba vlagatelja ter načrtovan prispevek k varstvu okolja in trajnosti, standardni prihodek, preusmeritev ali povečanje pridelave v trajne nasade in področja z nižjo stopnjo samooskrbe (ti so navedeni v javnem razpisu), (načrtovana) vključitev v shemo kakovosti hrane in v neobvezno izobraževanje.

Točke pa prinese vlagatelju tudi geografski vidik, in sicer: naklon kmetijskih zemljišč v uporabi, gostota poseljenosti in delež nosilcev kmetijskih gospodarstev, starih več kot 55 let, v občini, v kateri se nahaja kmetija, ter lega občine v obmejnem problemskem območju.

Mladi kmet prejema tudi podpore na prvem stebru – v obliki INP09 – Do polnilne dohodkovne podpore za mlade kmete, in v drugem stebru v obliki IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ter v okviru horizontalnega cilja AKIS – preno sa znanja, kjer je posebno področje izobraževanja, namenjeno prav mladim kmetom.

DENARJA BO PRVIČ DOVOLJ
»Najnižji vstopni prag, ki ga mora doseči mladi kmet, je zbrati vsaj 20 % od vseh možnih točk. Med temi vlogami bodo izbrane tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev,« pojasnjuje Jože Očko. Glede na izkušnje prejšnjih dveh programskih obdobij Očko ocenjuje, da bo sredstev na prvem javnem razpisu dovolj. »Največ zanimanja med mladimi prevzemniki je vedno pri drugem in tretjem razpisu, ko so pogoji razpisa že znani in jasni. Smo pa na MKGP že podali pobudo, naj bosta naslednja dva razpisa finančno močnejša, da se ne bi ponovila zgodba z grenkim priokusom izpred nekaj let, ko je bilo prosilcev za nepovratna sredstva več kot razpisanih sredstev,« spomni Očko.

Mladi kmetje lahko pričakujejo razpis vsako leto do konca tega programskega obdobja. »Razpisi za mlade kmete bodo objavljeni predvidoma v drugi polovici leta, saj je eden od pogojev razpisa oddana zbirna vloga za tekoče leto. Ker se kampanja konča v začetku junija, tudi razpisa za mlade kmete ne moremo pričakovati prej. Časa, da si mladi kmetje pripravijo vse potrebne dokumente, imajo zato dovolj,« meni Očko. Hkrati vabi vse zainteresirane, da se udeležijo predstavitve intervencij za mlade kmete, ki jih bodo pripravili po vseh kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji v naslednjih tednih. Pri pripravi vloge pa tudi tokrat mladi kmetje lahko računajo na pomoč kmetijskih svetovalcev.

PO PREMORU SPET PODPORA PRENOSNIKU
Na KGZS pozdravljajo tudi vrnitev podpore za prenosnika, ki je sicer zasnovana nekoliko drugače kot med leti 2007 in 2014, v prejšnjem programskem obdobju pa tovrstne podpore za prenosnika sploh ni bilo. Namen intervencije Medgeneracijski prenos znanja je podpora prenosniku, ki prevzemniku preda svoje znanje in izkušnje, pridobljene z dolgoletnim opravljanjem kmetijske dejavnosti.

»Do podpore so upravičeni tisti prenosniki, ki so bili v zadnjih dvajsetih letih vsaj 10 let nosilci kmetijskega gospodarstva, ni pa pogoj, da je to zaporednih ali zadnjih 10 let. Vlagatelj je pred prenosom kmetije moral petkrat oddati zbirno vlogo za isto kmetijo. Pogoj, ki ga morajo izpolnjevati, je tudi ta, da so bili vsaj sedem let vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, a ne več kot pred dvajsetimi leti. Vlogo lahko oddajo tudi upokojenci, če izpolnjujejo prej omenjena pogoja. Do te podpore pa žal niso upravičeni tisti, ki niso zavarovani iz kmetijske dejavnosti,« pojasnjuje Očko. Pri točkovanju vloge se bodo upoštevale še starost prenosnika, lokacija kmetije ter kakovost načrtovanega prenosa znanja in izkušenj. Prenosnik prejme podporo za prenos znanja na mladega prevzemnika, in sicer 3600 evrov na leto za obdobje treh let, skupaj 10.800 evrov.

Vlogo na javni razpis lahko oddate do vključno 21. 9. 2023 do 14. ure. Je pa Jože Očko iz KGZS potrdil, da z MKGP že potekajo pogovori o podaljšanju razpisnega roka.

Prenosnik prejme podporo za prenos znanja na mladega prevzemnika, in sicer 3600 evrov na leto za obdobje treh let. To skupaj znese 10.800 evrov.