Studor je ena najstarejših vasi v Bohinju, sredi nje pa kmetija Pr’ Odolneku, kjer so doma Gartnerjevi, znana in cenjena sirarska družina.

Izvrsten sirar je bil oče zdajšnjega gospodarja Matevža, ki je mnogo let delal v Bohinjski sirarni, nato pa se je predelave mleka lotil na domači kmetiji. Najbolj znani so po bohinjskem planšarskem siru, izdelujejo pa še nekaj drugih vrst sira, mlečne izdelke in bohinjskega posebneža: mo han t. »To je mehki sir ostrega okusa, ki ga je že na daleč izdal njegov oster vonj. Ob njem nihče ni ostal ravnodušen: bodisi je ljudem všeč že takoj ali pa sploh ne. Naša receptura zanj je nekoliko blažja in ljudje ga imajo zelo radi. Je geografsko zaščiten, ljudje pa so ga tod izdelovali dosti prej kot bohinjski sir. To je sir s karakterjem, ki ga obožujejo tudi tujci, ki k nam prihajajo iz sirarskih velesil, kot je na primer Francija,« pripoveduje sirar Matevž Gartner.

Čeprav so poletja v Bohinju živahna in okoli Bohinjskega jezera mrgoli turistov, je v vasi mirno. Petnajst krav molznic je na paši na planini Laz v osrčju Triglavskega narodnega parka od junija do septembra, kamor jih ženejo vsako leto že več kot dvajset let, vse od takrat, ko so začeli s sirarstvom. Junija se jim pridružijo še prašiči, ki se pasejo z živino in pokrmijo sirotko, ki ostane pri predelavi mleka v sir. Glavna sirarka in majerica na planini pa je Matevževa sestra Lucija. Zaradi bogate planinske paše je mleko polnejše, sir pa okusnejši. »Tehnologija bohinjskega sira je podobna tisti za švicarski ementalec. Naši siri so narejeni iz surovega mleka, dodamo mu le sirišče in sol,« pojasnjuje sogovornik, ki zelo rad pokaže, kako iz mleka nastane sir. Izdelano ima premično sirarno, v kateri lahko tudi obiskovalci izkusijo, kako zahtevno je delo sirarja. »Poleti smo z njo v kampu Danica v Bohinjski Bistrici, gostje pa se lahko v dobri dvourni delavnici naučijo izdelovati maslo in sir po tradicionalnem postopku.«

OD ENEGA DO 100 KILOGRAMOV
Sire delajo v planini in dolini. Poleg dober kilogram težkih hlebčkov Lucija na planini izdeluje velike kolute sira, težke okoli 30 kilogramov, Matevž pa še trikrat težje. »Na leto naredim deset 100-kilogramskih hlebcev sira za večje dogodke, kot so kravji bal, komendski sejem, pa festival sirov … Ti so magnet za kupce, a tudi izjemno polnega okusa. Starajo se od tri do šest mesecev in ta čas razvijejo pravo aromo, ki jo imajo ljudje zelo radi,« pove. Poleg prodaje na domu prodajajo še na pokljuški tržnici, pri planinski koči na Uskovnici, pozimi na Soriški planini …, našteva Matevž.

Da imajo dovolj krme tudi od jeseni do junija, Gartnerjevi kosijo 15 hektarjev travnikov, 15 hektarjev pa imajo gozda. Še preden so začeli s predelavo mleka, so na kmetiji imeli apartmaje za goste. »Z dopolnilnima dejavnostma predelave mleka in turizma na kmetiji sta začela že starša, jaz pa sem dodal še tretjo: predelavo mesa. Ker mleko predelujemo od pomladi do pozne jeseni, je zima čas za suhe mesnine, zaseko …« pove mladi gospodar, ki je študij farmacije opustil in nadaljuje z razvojem družinske kmetije. Načrtov ima še veliko: podrtje stare hiše in ureditev nove, nato pa ureditev muzeja.